3. junija leta 1864 je ljubljanski mestni svet izdal poziv za vstop med prostovoljce za vojsko mehiškega cesarja Ferdinanda Maksimiljana Habsburškega. Tega leta je namreč izbruhnil upor v Mehiki, zato je njegov brat cesar Franc Jožef I. pomagal ohranjati prestol z vojaki prostovoljci iz avstrijskih dežel. Tako so ti prostovoljci, ki so morali biti kristjani, neoženjeni in do štirideset let stari, dobili ljudsko ime meksikajnarji. Osrednji zbirališči sta bili Cukrarna ob Ljubljanici in na travniku ob Njegoševi cesti, ki so nato preko tržaškega pristanišča odpluli proti Mehiškemu zalivu.
Po umiku francoske vojske so Mehičani zajeli Maksimiljana, mu sodili in ustrelili. Večina avstrijskih prostovoljcev je tudi ostala v Mehiki. Na meksikajnarje nas še danes spominja večstanovanjski blok z imenom Meksika na Njegoševi cesti, ki jo je v dvajsetih letih 20. stoletja po zgledu dunajskih blokov postavil arhitekt Vladimir Šubic, avtor Nebotičnika.
Stanovanjski blok Meksika (FOTO: Wikipedia Commons)