12. maja leta 1872 se je v vasici Biserjane v občini Sveti Jurij pri Ščavnici rodil slovenski in jugoslovanski politik ter teolog Anton Korošec. Bil je verjetno najvidnejši slovenski politik v obdobju med svetovnima vojnama.
V začetku 20. stoletja je spoznal vodjo Slovenske ljudske stranke Janeza Evangelista Kreka in sprejel njegove politične poglede ter nauke. Od 29. maja 1906 do konca monarhije je bil poslanec Vseslovenske ljudske stranke v državnem zboru, kjer je 30. maja 1917 kot predsednik Jugoslovanskega kluba prebral majniško deklaracijo, ki je zahtevala združitev vseh Južnih Slovanov v eno državno enoto v okviru Avstro-ogrske monarhije. Po razpadu Avstro-Ogrske je v okviru Države SHS predsedoval Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov. Več o dogodkih novembra 1918 pa v članku Država SHS in slovenska suverenost.
Korošec je sodeloval tudi v pogajanjih z Nikolo Pašićem, Svetozarjem Pribičevićem in ostalimi pomembnimi politiki ter načrtoval združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo. Državni tvorbi sta se združili 1. decembra 1918 in nastala je Kraljevina SHS o kateri si lahko več preberete v članku Ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Korošec je bil vse do smrti leta 1940 aktiven v političnem življenju Kraljevine SHS in Jugoslavije. Med drugim je bil leta 1918 podpredsednik prve vlade Kraljevine SHS, kasneje minister v vladi Petra Živkovića, bil pa je tudi edini nesrbski premier v obdobju jugoslovanske monarhije. Pozicijo prvega človeka vlade je opravljal od julija 1928 pa do januarja 1929. Zavzemal se je za večjo avtonomijo Slovencev, federalni model državne ureditve, nasprotoval pa je predvsem srbskem centralizmu in komunizmu.
