23. januarja leta 1878 se je na Vinici v Beli krajini rodil slovenski pesnik, dramatik in prevajalec Oton Župančič. Skupaj z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem je bil eden izmed predstavnikov slovenske moderne. V delih se je posvečal socialni problematiki (Samogovori 1908), napisal je nekaj otroških pesniških zbirk (Pisanice, Ciciban, Lahkih nog naokrog..) in dramsko delo Veronika Deseniška (1924). Velik pomen imajo tudi njegovi prevodi, predvsem Shakespeara in Molièra. Župančič je bil eden prvih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V času II. svetovne vojne je simpatiziral z Osvobodilno fronto in je pod raznimi psevdonimi pisal pesmi za antifašistične časnike. Ob osvoboditvi, 9. maja 1945, je bil med slavnostnimi govorci na balkonu univerzitetne palače na ljubljanskem Kongresnem trgu. Do smrti je sodeloval v javnem in političnem življenju, bil je poslanec ljudske skupščine in član njenega Prezidija ter predsednik Slovenske matice, katere delo je vodil dejansko že pred vojno. Ob sedemdesetem rojstnem dnevu je dobil častni naziv »ljudski umetnik«, ljubljanska univerza pa ga je imenovala za častnega doktorja.
Umrl je v Ljubljani 11. junija 1949 in je pokopan na Žalah v t. i. grobnici moderne, skupaj s prijatelji iz mladosti: Cankarjem, Kettejem in Murnom.
Župančič v tridesetih letih prejšnjega stoletja, FOTO Wikipedia
English (UK) 
Slovenščina