14. aprila leta 1895 je rušilni potres na velikonočno nedeljo prizadel Ljubljano. Potres, ki velja za drugega najhujšega na slovenskih tleh, je mesto prvič stresel ob 22.17, sledilo pa mu je več močnih in šibkih sunkov. Epicenter potresa je bilo v Jančah, približno 16 kilometrov od Ljubljane, magnituda pa je bila 6.1 po Richterju.
V Ljubljani in njeni okolici je umrlo 7 ljudi, poškodovanih pa je bilo med 10 in 20 odstotkov hiš. Najbolj so bile poškodovane hiše na tedanji Špitalski (zdaj Stritarjevi) ulici, Čopovi, Židovski in Trubarjevi ulici ter na Levstikovem in Vodnikovem trgu. Po potresu je postala Ljubljana živahno gradbišče. To obdobje na področju Ljubljanskega urbanizma je ena od najpomembnejših prelomnic. Mesto so takrat začeli obnavljati in dograjevati na podlagi novega regulacijskega načrta, ki ga je izdelal Maks Fabiani. Na novo je dizajniral današnjo Prešernovo in Miklošičevo cesto, ki je Ljubljano razširila iz centra proti severu do kolodvora. Po potresu je mesto obiskal cesar Franc Jožef I. in avstro-ogrske oblasti so se odločile, da v Ljubljano napotijo vse najboljše arhitekte v monarhiji, ki bodo sodelovali pri obnovi mesta. Tu so poleg že omenjenega Fabianija sodelovali Ciril Metod Koch, Josip Vancaš, Artur Von Spindler, Sigmundt idr. Cesar je tudi sam prispeval velik finančni vložek pri obnovi Ljubljane, za kar so mu pred sodiščem postavili kip, ki pa je bil po razpadu Avstro-Ogrske odstranjen.
V petnajstih letih je od leta 1895 do 1910 zraslo kar 436 novih stavb, 655 so jih prizidali, 325 pa so prizidali prizidke. Zgradili so nove mostove (najbolj znan je Zmajski most), spomenike (Prešernu, Trubarju, Vodniku), parke, telefone, kanalizacijo…vObnovo je vodil župan Ivan Hribar. Leta 2010 je Mirsad Begić v Ljubljani dizajniral kip, v katerem je Hribarja upodobil v trenutku, ko prejme pismo, v katerem mu je cesar Franc Jožef sporočil podporo za obnovo Ljubljane.
Če želite zvedeti več o dogajanjih po potresu in obnovi Ljubljane, priporočamo, da si preberete naslednje članke na našem portalu: Jurij Zaninović, Franc Jožef, cesar ki je pustil velik pečat, Josip Vancaš, Hotel Union in Maks Fabiani.
