19. decembra leta 1906 se je v vasici Kamenskoje v današnji Ukrajini rodil sovjetski državnik in politik Leonid Iljič Brežnjev. Od leta 1964 do 1982 je bil generalni sekretar komunistične partije Sovjetske zveze in »de facto« prvi mož Zveze sovjetskih socialističnih republik.
V času njegovega vodstva je Sovjetska zveza dosegla vojaško pariteto z ZDA in okrepila svoje letalske, pomorske ter transportne zmogljivosti in letalsko-desantne sile. Sovjetska mornarica se je v tem obdobju močno okrepila in je dokončno zaplula v svetovna morja. Za njegovo vladavino je značilno, da je ustavil proces destalinizacije v SZ, ki ga je začel Nikita Hruščov, politika detanta (popuščanja napetosti med Varšavsko zvezo in zvezo NATO), intervencija Varšavske zveze na Češkoslovaškem in začetek vojne v Afganistanu.
Poboljšanje odnosov z zahodom in ekonomsko sodelovanje je občutno poboljšalo tudi življenjski standard sovjetskih državljanov in številni Rusi (in tudi nekateri ostali prebivalci nekdanje SZ) še danes menijo, da je bilo življenje najboljše prav v drugi polovici šestdesetih in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vladal Brežnjev.
Jugoslavija je najboljše odnose z Sovjetsko zvezo imela prav v času Leonida Brežnjeva. Tito je ZSSR v tem obdobju obiskal kar osemkrat, Brežnjev pa mu je obljubil podporo v boju z nacionalisti v Srbiji in na Hrvaškem v začetku 70. let prejšnjega stoletja.