27. januar

1910 – Rojen Edvard Kardelj

Spomenik Edvardu Kardelju v Ljubljani, FOTO Danijel Osmanagić

27. januarja leta 1910 se je v Ljubljani rodil slovenski in jugoslovanski politik, publicist, pravnik in marksistični teoretik Edvard Kardelj.

Leta 1926 se je kot 16-letnik včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov (SKOJ), dve leti pozneje je postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Zaradi aktivnega delovanja v prepovedani stranki KPJ je bil februarja 1930 v Beogradu aretiran in obsojen na dve leti ječe.

Po izpustitvi iz zapora se je leta 1932 vrnil v Ljubljano, kjer so ga imenovali za člana novega Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Edvard Kardelj je nato skupaj z Borisom Kidričem in Francem Leskoškom postal eden od članov novega vodstva slovenskih komunistov. V 30. letih prejšnjega stoletja je nekaj časa živel v Sovjetski zvezi.

Aprila 1937 je na Čebinah organiziral sestanek, na katerem so ustanovili Komunistično partijo Slovenije (KPS) kot sestavni del Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Po kapitulaciji Jugoslavije je bil aprila 1941 eden izmed pobudnikov ustanovitve Protiimperialistične fronte. Po napadu na Sovjetsko zvezo je Kardelj pozval k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavnikom drugih slovenskih političnih strank. Protiimperialistično fronto so preimenovali v Osvobodilno fronto. V času druge svetovne vojne je bil član Vrhovnega štaba NOV in POJ.

Edvard Kardelj je bil od leta 1946 do 1948 predsednik kontrolne komisije, v letih od 1948 do 1953 zunanji minister Jugoslavije, leta 1949 so ga zaradi političnih zaslug imenovali za častnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Leta 1953 je postal predsednik izvršnega sveta Jugoslavije, pozneje predsednik jugoslovanske ljudske skupščine in je do smrti 1979 zasedal najvišje funkcije v državni oblasti. Bil je najvišji in najvplivnejši funkcionar Zveze komunistov Slovenije (KPS) in Zveze komunistov Jugoslavije (KPJ).

V povojnem času je bil praktično drugi človek Jugoslavije, kljub temu pa je bil pogosto tarča napadov pripadnikov Zveze komunistov Srbije, ki so ga med drugim obtoževali separatizma. Predvsem je znan postal kot avtor (ali soavtor) vseh povojnih jugoslovanskih ustav, predvsem pa tiste iz leta 1974, ki je temeljila na močni federalizaciji in je poudarjala decentralizacijo države ter omogočala vsem republikam visoko stopnjo avtonomije. Je ena od največjih napisanih ustav v zgodovini človeštva, saj je bil njen glavni namen pomiriti nacionalne napetosti v državi. Zadovoljila je predstavnike vseh republik, razen Srbije.

Kardelj je umrl v Ljubljani leta 1979 pri starosti 69 let. Po njegovi smrti pa do razpada SFR Jugoslavije (1979 – 1990) je ljubljanska Univerza nosila ime Univerza Edvarda Kardelja, v slovenski prestolnici pa je za Bežigradom dobil tudi svoj trg (Kardeljeva ploščad). Na današnjem Trgu Republike so mu leta 1981 postavili spomenik (Arhitekt Fedja Košir, kipar Drago Tršar), ki še danes stoji na istem mestu. Leto kasneje so mu spomenik postavili tudi v Velenju, katerega avtor je, leta 2015 preminuli kipar, Stojan Batič.

Spomenik Edvardu Kardelju v Ljubljani, FOTO Danijel Osmanagić

Other events: