4. junija leta 1911 se je v Trstu rodil arhitekt in urbanist Edo Mihevc. Sloviti arhitekt modernizma je s svojim delom zaznamoval tako slovensko prestolnico kot Obalo. V tridesetih letih je diplomiral pri Jožetu Plečniku in do druge svetovne vojne izdelal nekaj načrtov notranje opreme za bogate ljubljanske meščane. Kot predvojni član Komunistične partije Slovenije se je že leta 1941 pridružil boju proti okupatorju. Bil je nosilec spomenice leta 1941, član vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije ter poveljnik Gubčeve brigade.
Po osvoboditvi Primorske je postal pooblaščenec Jugoslavije v Trstu za Julijsko krajino in Trst, pozneje šef kabineta ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS. Na natečaju za Litostroj, enega najpomembnejših projektov socialistične industrializacije, je prejel prvo nagrado. Med letoma 1947 in 1958 pa je projektiral tudi litostrojsko delavsko naselje ob tovarni, ki je bila prva povojna soseska. Leta 1955 je postavil stanovanjsko-poslovno zgradbo Kozolec na Slovenski (nekdanji Titovi) cesti po navdihu znamenite stavbe Le Corbusierja L’Unité de habitation v Marseillu. Med letoma 1959 in 1963 je zrasla poslovna stolpnica Metalka, simbol povojne Ljubljane in tehnološkega napredka. Poleg nje nasproti sodišča je leta 1961 postavil Dom sindikatov, zadaj pa je zrasla tudi prva slovenska samopostrežna trgovina, supermarket Prehrana. Njegovo delo je tudi Bavarski dvor s poslovno stolpnico in poglobljenim atrijem. Skupaj s kiparjem Zdenkom Kalinom sta postavila grobnico narodnih herojev pred stavbo Ljudske skupščine, danes Državnega zbora RS.
Edo Mihevc pa je tudi znan pod imenom graditelj Obale, kjer je imel svoj lasten arhitekturni biro. S številnimi stavbami, apartmaji, javno infrastrukturo, bloki, turističnimi naselji in uresničenimi predlogi je zaznamoval Koper, Lucijo, Portorož in Strunjan, skoraj celotna podoba Portoroža s hoteli in promenado pa so njegova stvaritev. Edo Mihevc velja poleg Eda Ravnikarja za najmodernejšega arhitekta v tem času in drugi pol znamenite ljubljanske arhitekturne šole.
Metalka v šestdesetih letih na razglednici (FOTO: Wikipedia Commons)
