Skip to content

1961 – Odkritje tivolskega spomenika pionirjem

30. septembra leta 1961 so v ljubljanskem parku Tivoli odkrili spomenik posvečen pionirjem, ki sta ga izdelala kipar Zdenko Kalin in arhitekt Boris Kobe.

Leta 1942 je bila v Bihaću ustanovljena Zveza pionirjev Jugoslavije (neuradno Titovi pionirji) kot organizacija, ki naj bi vključevala vse osnovnošolske otroke v bodoči socialistični Jugoslaviji. Opredeljena je bila kot vzgojna, zabavna, patriotska, nešolska organizacija. Njen smoter je bil vzgajati mladino v duhu tradicije Narodnoosvobodilne borbe v zavedne državljane SFRJ. Pionirji so bili oblečeni v črne čevlje, modre hlače za fante in modra krila za deklice, belo srajco, rdečo rutico za vratom in modra vojaška kapa, imenovana titovka. Uporabljali so partizanski vojaški pozdrav – salutiranje s stisnjeno pestjo. Čeprav je bil sprejem med pionirje del šolskega programa in zato pravzaprav obvezen, je bilo članstvo v Zvezi pionirjev častno.

Že leta 1945 je bilo v pionirski organizaciji 6.787 ljubljanskih učencev. Vsi osnovnošolci so v prvem razredu na dan republike postali člani pionirske organizacije z ritualnim polaganjem pionirske zaobljube in dobili rdeče pionirske knjižice (enake kot partijske). Slovesen sprejem prvošolčkov v pionirsko organizacijo se je ohranil do konca osemdesetih let in je bil poseben dogodek. Otroci so se tedaj zaobljubili, da bodo dobri »Titovi pionirji« in da se bodo pridno učili.

Ob dvajseti obletnici delovanja pionirske organizacije so 30. septembra 1962 odkrili spomenik pionirjem v Športnem parku Stanka Bloudka v Parku Tivoli na klančini pred Cekinovem gradom, kjer je nekoč deloval Muzej revolucije, danes Muzej novejše zgodovine Slovenije. Spomenik je sestavljen iz bronastih kipov dečka in deklice z golobom v roki, ki sta ga izdelala kipar Zdenko Kalin in arhitekt Boris Kobe. Leta 1983 je bil kip razglašen za spomenik.

Pionirji ob prvomajski paradi v Ljubljani leta 1961 (FOTO: Wikipeida)

Other events that happened today:

1943 – Umik Nemcev iz Neaplja

30. septembra leta 1943 so se nemške enote po štiridnevnih bojih z italijanskim odporniškim gibanjem umaknile iz Neaplja. Odporniško gibanje je štelo približno 30.000 mož, vodili pa so ga Tito Pandellicin, Pietro Bitotti in Massimo Zercatti. Slednji je v bojih izgubil življenje. Tekom štiridnevnega upora je življenje izgubilo 330 mož, od tega 160 italijanskih civilistov…. Read More