22. maja leta 1975 je v Ljubljani umrl kipar, profesor in akademik Boris Kalin. Bil je dijak Tehniške srednje šole v Ljubljani, v Zagrebu pa je študiral na Akademiji za likovno umetnost in se preživljal z rezbarstvom. Kiparstvo je študiral tudi pri znamenitem Meštroviću ter se izpopolnjeval v Parizu in Italiji. V času med obema svetovnima vojnama so se le redki kiparji lahko preživljali z umetniškim ustvarjenjem, zato se je mladi Kalin zaposlil v kamnoseški delavnici Kunovar, kjer je kot kipar izdeloval nagrobne spomenike in kipe za ljubljanske Žale. Leta 1938 je imel prvo samostojno razstavo v danes porušenem Jakopičevem paviljonu v Tivoliju, kjer je med 40 razstavnimi kipi javnosti pokazal 2 metra visokega Splavarja, ki stoji danes ob Blejskem jezeru. V kamnoseškem podjetju je delal vse do konca druge svetovne vojne leta 1945, ko je postal redni profesor na novoustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti oziroma kasnejši Akademiji za likovno umetnost. Skupaj z bratom Zdenkom Kalinom, avtorjem portala Državnega zbora, sta bila vodilna povojna kiparja in zaželena avtorja številnih monumentalnih obeležij NOB. Boris Kalin je poustvaril številne plastike, med katerimi večina še danes stoji v Ljubljani. Z arhitektom Edom Mihevcem je postavil grobnico narodnih herojev med Narodnim muzejem in nekdanjo Ljudsko skupščino, v kateri je do osamosvojitve stal njegov kamniti kubus maršala Tita. V spomin na ustreljene talce je v Gramozni jami postavil bronastega pod streli umirajočega Talca. Ustvaril je tudi kipe slavistov Rajka Nahtigala, Franceta Kidriča in Frana Ramovša, ki od leta 1961 stojijo pred Narodno in univerzitetno knjižnico. Boris Kalin je prejemnik dveh Prešernovih nagrad, dveh nagrad za kiparstvo zvezne vlade iz Beograda, nagrade AVNOJ-a in nosilec naziva mojstra likovne umetnosti, ki mu ga je podelil Komite za znanost in kulturo FLRJ. Na akademiji je predaval do upokojitve leta 1970 in bil tudi dvakrat njen rektor.
Boris Kalin (FOTO: Wikipedia Commons)
