2. septembra leta 1990 je v Ljubljani umrl slovenski in jugoslovanski pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, polemik, literarni kritik in prevajalec Jože Javoršek.
Sredi šestdesetih let 20. stoletja je izšel najbolj nenavaden vodič po Ljubljani. Napisal ga je pisatelj, pesnik, prevajalec, scenarist in esejist Jože Javoršek ter ga poimenoval Vodnik po Ljubljani. Knjiga ni klasičen turistični vodnik, temveč pohujšljiv prerez skozi duhovni profil Ljubljane, kot ga je opisal sodobni kritik. Gre za tisto Ljubljano, ki jo dojemamo in občutimo vsak dan, takrat, ko hodimo po njenih ulicah in se srečujemo z njenimi prebivalci. V Javorškovem najboljšem proznem delu gre pravzaprav za prefinjeno mešanico geografije in topografije, zgodovine in umetnostne zgodovine, urbanizma in arhitekture kot tudi opisovanje urbanih zgodb z njenega družbenega dna, avtobiografskih opazk in subjektivnega občutja mesta. Zgodba se vije vsebinsko v dveh delih. Prvi je opis mesta skozi preteklost, estetskih znamenitosti in opis ljudi, ki prebivajo v mestu. Po Dantejevem vzoru pekla je Ljubljano razdelil na devet krogov, ki jo nekdanji prvi povojni direktor Radia Ljubljana topografsko razdeli in opiše posamezne njene značilnosti. V vsakem krogu srečamo tudi grešnike, ki jim Javoršek odmeri strašne kazni. Pomen knjige je poleg zgodovinskih dejstev, humorističnega sloga in satire v tem, da gre za osrednje pričevanje o nekem nacionalnem in kulturnem centru v specifičnem času času. Mesto ima tako od leta 1965 prav poseben in originalen vodič za domačine. »In Ljubljani še zmeraj preti, da bo spet nekoč zalezla v močvirje zatohlega životarjenja, pa čeprav bi trenutno lahko vsa mala in dolgočasna evropska mesta priromala v Ljubljano, sedla na Kongresni trg ter se učila, kako naj se mala mesta rešijo pred pogubo,« je zapisal na današnji dan leta 1990 umrli Javoršek. Rodil se je kot Jože Brejc, po nekajletni zaporni kazni po drugi svetovni vojni, pa je prevzel materin dekliški priimek. Med vojno se je vključil v Osvobodilno fronto, sodeloval v njenem kulturnem odseku. Po vojni je študiral na pariški Sorbonni in leta 1956 diplomiral iz dramaturgije na igralski akademiji. Velja za začetnika modernistične dramatike in v slovenščino prevajal modernistične dramatike. Vodnik po Ljubljani sta leta 1970 preobrazila režiser Jože Pogačnik in scenarist Jože Javoršek v eno izmed najbolj ambicioznih nanizank TV Ljubljane z naslovom Devet krogov nekega raja. Čez eno leto je RTV snemanje iz neznanih razlogov prekinila in skoraj 200 škatel z več kot 51.000 metri filmskega traku je romalo v bunker. Pred leti je po odkritju nesojene ljubljanske nadaljevanke urednica Majda Širca posnela dokumentarni film, kjer so o nikoli dokončanem projektu spregovorili igralci, takrat največji slovenski filmski zvezdniki, misice in umetniki. Vlogo Danteja je odigral igralec Miha Baloh, ki v seriji beži pred ženo, pred življenjem, družbo in pred sabo. Išče obljubljeni raj, Ljubljano. Skozi devet krogov do raja ga v sanjskih epizodah spremljajo vodnice, ki mu mesto kažejo v vseh njegovih lepotah pa tudi temnih, bolj mizernih predelih. V svojih ljubljanskih popotovanjih smuča na vodi, pleza in skače po strehah hiš, skače v Ljubljanico in se potaplja, se pretepa, lovi in zaljublja ter se s ponijem vozi po ljubljanskih ulicah. Bojan Adamič je povabil k filmu Bele vrane, ki so bile takrat na vrhuncu priljubljenosti.
Jože Javoršek (FOTO: Wikipedia)
