6. februarja leta 2000 je ruska armada zavzela Grozni in s tem se je končala II. čečenska vojna. Vlada samooklicane čečenske republike Ičkerije pa je bila prisiljena umakniti se iz države.
Druga čečenska vojna se je začela, ko so čečenski uporniki, pod vodstvom Šamila Basaeva in skupine mudžahedinov in vehabitov, avgusta 1999, napadli sosednjo pokrajino Dagestan. Uporniki so bili poraženi in primorani so se bili umakniti v Čečenijo. Konec avgusta 1999 so se začeli zračni napadi Ruskega letalstva na upornike v Čečeniji. 1. oktobra je tedanji premier Putin razglasil vladavino Mashadova za nelegitimno in povedal, da bo ruska kopenska armada vzpostavila kontrolo nad uporniško republiko (Čečenija je od leta 1996 de facto bila neodvisna država, čeprav mednarodno nepriznana). Decembra so ruske enote začele napad na Grozni, ki so ga zavzele 2. februarja, ko je večina upornikov zapustila mesto in se pognala v gore (številni so bili v poskusu preboja iz mesta ubiti). V naslednjih par dneh je ruska armada počasi zavzemala en distrikt mesta za drugim, zaradi nevarnosti ostrostrelcev in min, ki so bila postavljene po mestu. 6. februarja 2020 se je zaplapolala ruska zastava v mestu in vršiec dolžnosti predsednika Putin je razglasil, da je mesto bilo osvobojeno in da je konec vojaških operacij v mestu. Ruska armada se je v drugi vojni odrezala dosti boljše kot v prvi. Generali so si tokrat postavili jasne cilje in niso brezglavo bombardirali civilnih tarč kot v prvi vojni (kljub temu so se tudi v tej vojni dogajali uboji civilistov, predvsem po zavzetju Groznega). V drugi vojni je bilo poškodovanih veliko manj civilnih objektov, težka oborožitev je bila uporabljana selektivno in zaradi tega je bilo število civilnih žrtev manjše kot v prvi čečenski vojni.
Zaradi bolj korektnega vedenja ruske armade, so v drugi čečenski vojni, ruske sile dobile pomembnega zaveznika v čečenskem prebivalstvu, ki ni bilo navdušeno nad prisotnostjo islamskih ekstremistov iz Savdske Arabije, ki so stali ob strani Mashadovu in Basajevu. Najbolj znana dva Čečena, ki sta bila na strani Rusije, sta bila bivši muftija ter nato prvi čečenski predsednik Ahmad Kadirov in njegov sin, zdajšnji predsednik, Ramzan Kadirov. Čečenske enote so bile ruski vojski zelo koristne predvsem zaradi poznavanja terena in načina boja upornikov. V vojni je življenje izgubilo približno 7500 ruskih vojakov in čečenskih borcev, ki so se borili na strain Moskve, na drugi strani so žrve upornikov bile večje kot 16.000.
Čeprav so se teroristični napadi v Rusiji (in tudi Čečeniji) nadaljevali tudi po letu 2000 je rezultat druge čečenske vojne bila restavracija Ruske oblasti nad uporniško republiko. 16. aprila 2010 je Ruski nacionalni protiteroristični komite izdal ukaz, s katerim se končuje protiteroristična operacija v Čečeniji.
Boji v bližini Groznega januara 2000 (FOTO: Wikipedia)