23. julija leta 2004 so svečano odprli obnovljeni Stari most v Mostarju. Obnovo je finasiral UNESCO, skupaj z Italijo, Hrvaško, Turčijo in Nizozemsko, stala pa je približno 12 milijonov evrov. V obnovljeni most so poskušali vgraditi čim več prvotnega gradiva, zato so najprej dvignili kamnite bloke in druge ostanke z rečnega dna. Manjkajoče bloke in elemente, ki niso bili uporabni, so izklesali znova po tradicionalnem postopku v istem kamnolomu, v katerem so bili izklesani originali.
Prvotni most je bil zgrajen v času osmanske administracije BIH, v času vladavine Sulejmana I. Veličastnega. Načrte za most je naredil arhitekt Mimar Hajrudin, učenec legendarnega osmanskega dvornega arhitekta, Mimarja Sinana. Izročilo pravi, da je Hajrudin dan preden so začeli odstranjevati opaže izpod novega mostu, pobegnil iz Mostarja in si celo pripravil lasten pogreb, ker še sam ni verjel, da bo vitka konstrukcija mostu vzdržala. V resnici ni nobenega zanesljivega podatka, da je Hajrudin svoj most sploh kdaj videl. Gradnjo mostu so zaupali izkušenemu lokalnemu graditelju Mehmedu Karađozu. Gradbena dela so se začela 24. oktobra 1557. Most je bil zgrajen leta 1566, nekaj mesecev pred smrtjo sultana Sulejmana I. Ko je bil most zgrajen, je imel največji lok na svetu. Dobil je ime Novi most, kasneje pa so ga imenovali tudi Most Sulejmana Veličastnega, Veliki most in nazadnje Stari most.
Most je bil uničen v času agresije na BIH (1992 – 1995). Bil je pogost cilj topništva HVO (Hrvatsko vijeće obrane), ki ga je hotela izbrisati kot simbol osmanske dediščine. Leta 1992 so topovske granate najprej prebile del ograje tik ob desnem bregu Neretve, 9. novembra leta 1993 pa se je most med sistematičnim topovskim obstreljevanjem porušil in padel v reko.
Stari most v Mostarju, FOTO Danijel Osmanagić