19. oktobra leta 202 pred našim štetjem se je odvila bitka pri Zami, v kateri so Rimljani premagali Kartažane.
Bitka pri Zami je bila zaključno dejanje II. Punske vojne, ki se je začela leta 218 pr. n. š. Kartažanski vojskovodja Hanibal Barka je poskušal zavzeti Rim in se je po dolgi poti preko Pirenejev in Alp utaboril pred Rimom ter predvideval, da se bodo Rimljani predali ali prosili za mir. Medtem so Rimljani sestavljali močno armado in jo z galejami preko Sredozemlja prepeljali v srce kartažanske države, v severno Afriko.
Rimski general in po vojni politik, Publius Cornelius Scipio je nato leta 203 pr. n. š. premagal Kartažane v bitkah pri Utiki in Bagradesu ter prisilil Kartažane k podpisu mirovne pogodbe. Medtem je kartažansko vodstvo že odpoklicalo Hanibala iz Evrope, ki se je napotil nazaj v Kartagino.
Kmalu so Kartažani prekinili premirje z Rimljani, saj so bili prepričani v premoč svoje vojske in Hanibalove sposobnosti kot vojskovodje. 19. oktobra 202 pr. n. št. je sledila bitka pri Zami na področju današnje Tunizije. Hanibal je poveljeval 36.000 vojakom, na voljo pa je imel še 400 konjenikov in 80 bojnih slonov. Na drugi strani je Scipio poveljeval vojski 29.000 vojakov. Imel je na voljo tudi preko 6000 konjenikov, ki jih je v boj večinoma poslalo Numidijsko kraljestvo, ki je tekom vojne zamenjalo strani in se povezalo z Rimljani v boj proti Kartagini. Prav numidijska konjenica je bila ključna, da je bil v bitki Hanibal poražen.
V bitki so Kartažani izgubili med 20.000 – 25.000 vojakov. Tisoči so tudi postali vojni ujetniki rimske armade. Na drugi strani so Rimljani in Numidijci skupaj izgubili le okoli 5.000 mož. Kartažani so bili prisiljeni zaprositi za mir in sprejeti ponižujoče pogoje, ki je leta 201 pr. n. š. končala II. Punsko vojno. Po njej se Kartagina ni več nikoli opomogla in je postala le regionalna sila, medtem ko je Rim postal dominantna sila v celotnem Sredozemlju.
Bitka pri Zami – delo francoskega slikarja Henrija-Paula Mottea (FOTO: Wikipedija)