- Letos obeležujemo 60 let od prve konference neuvrščenih, ki jo je gostil Beograd. Neuvrščeni, gibanje, katerih ena vodilnih članic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja in je imelo pomembno vlogo v svetovni politiki v času hladne vojne.
Prispevki
Dve desetletji od terorističnih napadov na ZDA
- Letos obeležujemo 20 let od terorističnih napadov na ZDA. Napade 11. septembra 2001 in njegove posledice štejemo za ene najpomembnejših dogodkov v tretjem tisočletju.
100 let Labinske republike
- Marca smo obeležili stoletnico nastanka Labinske republike, ki jo štejemo za prvi organiziran upor proti fašizmu.
200 let od smrti Napoleona Bonaparta
- Letos obeležujemo 200 let od smrti francoskega državnika in vojskovodje Napoleona Bonaparta.
Pismo diplomata: nevidna vez med Puškinom in Ljubljano
- »Jaz pišem vam – je mar mogoče?« Sloviti verzi iz Tatjaninega pisma, naslovljenega Evgeniju Onjeginu, vsako leto odmevajo po ruskih krajih; če ne drugače, gotovo vsaj vsakokrat 6. junija, ko Rusi obeležujejo dan ruskega jezika – rojstni dan velikega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina (1799–1837). Pesnik se je s svojimi pesmimi in deli zapisal v... Nadaljuj z branjem
80 let od začetka II. svetovne vojne v Jugoslaviji
- Letos mineva 80 let od invazije sil osi na Jugoslavijo 6. aprila 1941. Vojna je državo pustila popolnoma opustošeno, politične in ideološke razlike pa celotno področje bivše skupne države čuti še danes.
Slovenski glas iz ruskega ujetništva v Mežico
- Eno od najkompleksnejših, a obenem najzanimivejših interdisciplinarnih raziskovalnih vprašanj, ki segajo v obdobje prve svetovne vojne, je vprašanje vojnega ujetništva v ruski državi. Prispevek analizira razglednico za Mežičanko Amalio, ki jo je iz ruskega ujetništva leta 1916 poslal njen mož Franc Breznik.
Za izsuševanje Ljubljanskega barja dobil viteški stan
- Ljubljansko barje je najbližjim prebivalcem dolga stoletja povzročalo številne težave. V 18. stoletju je prišlo do prve uspešne melioracije, njenega izvajalca Franca Mateja Zorna pa je vladarica Marija Terezija nagradila z viteškim stanom.