Preskoči na vsebino

1938 – Priključitev Avstrije Nemčiji (Anschluss)

- 12. marca 1938 so enote nemškega Wehrmachta prečkale mejo in vstopile v Avstrijo. Večina ljudi je nemško vojsko pozdravila, ki je do konca dneva zavzela celotno državo. Adolf Hitler je obiskal Dunaj že 15. marca in razglasil t.i. “Anschluss”, termin po katerim zgodovinarji opisujejo nemško aneksijo Avstrije. Po koncu I. svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske... Nadaljuj z branjem

1920 – Nastanek Nacionalsocialistične delavske nemške stranke

- 24. februarja 1920 je bila v münchenski pivnici Hofbräuhaus ustanovljena Nacionalsocialistična delavska nemška stranka (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei), bolj znana kot nacistična stranka. Predhodnica stranke je bila Nemška delavska stranka, ki je nastala v burnih časih po koncu I. svetovne vojne (5. januarja 1919). Kljub temu, da se je imenovala delavska stranka, je bila večina njenih... Nadaljuj z branjem

1939 – Začetek II. svetovne vojne

- Prvega septembra 1939 je nemška vojska napadla Poljsko. Nekaj dni kasneje sta Francija in Velika Britanija napovedale vojno Nemčiji in začela se je II. svetovna vojna. Več pa si lahko preberete v našem članku 80 let od začetka II. svetovne vojne.

1914 – Veliki shod v podporo vojni v Münchnu

- 2. avgusta leta 1914 je v Münchnu potekal shod v podporo nemški vojni napovedi Rusiji, ki je je zgodila dan prej in začetku prve svetovne vojne. Na dogodku je bil prisoten tudi Adolf Hitler. Več o tem zanimivem dogodku pa v našem članku.

1945 – Adolf Hitler stori samomor

- 30. aprila leta 1945 je Adolf Hitler v podzemnem bunkerju v Berlinu storil samomor. Star je bil 56 let. Slovenski časopis Jutro je o njegovem “padcu za Nemčijo, boreč se do zadnjega diha proti boljševizmu” poročal tri dni kasneje. O Hitlerjevi domnevni udeležbi na shodu v podporo prvi svetovni vojni si lahko preberete tukaj.

1933 – Srečanje Hitlerja z nemškimi industrialci

- 20. februarja 1933 sta se vodilna politika nemške nacistične stranke Adolf Hitler in Hermann Göring na skrivaj v Berlinu srečala z več kot dvajsetimi močnimi nemškimi industrialci, s katerimi so se dogovorili za financiranje kampanje za volitve, ki so v Nemčiji nato potekale 5. marca 1933. Organizator srečanja je bil nemški ekonomist, bankir in desničarski... Nadaljuj z branjem

1942 – Hitler ukaže uničenje Bihaške republike

- 16. decembra leta 1942 je na sestanku v Berlinu, Adolf Hitler ukazal generalu in poveljniku Wehrmachtovih sil v jugovzhodni Evropi Alexandru Lohru, da uniči Bihaško republiko in »nevtralizira« partizanski upor proti silam osi na področju okupirane Jugoslavije. Posledično se je čez nekaj več kot mesec dni začela bitka na Neretvi, o kateri si lahko več... Nadaljuj z branjem

1923 – Poskus puča na Bavarskem

- 8. novembra leta 1923 je Adolf Hitler s svojimi simpatizerji skušal v münchenski pivnici izvesti državni udar. Člani nacistične stranke so želeli zavzeti München in iz njega koordinirati akcije proti Weimarski republiki in zvezni vladi v Berlinu. Nacisti so uspeli zbrati približno 2000 privržencev in se napotili proti centru bavarske prestolnice, kjer so se spopadli... Nadaljuj z branjem

1936 – Sklenitev “osi Rim-Berlin”

- 25. oktobra leta 1936 sta nacistična Nemčija in fašistična Italija podpisali serijo protokolov in pogodb, katere so postale znane kot »os Rim-Berlin«. Ustanovitev zavezništva je presenetila večino v Evropi, saj do tedaj Nemčija in Italija nista bila v najboljših odnosih. Italija je ostro obsodila nemško politiko do Avstrije in neuspešen poskus avstrijskih nacistov, ki so... Nadaljuj z branjem

1940 – Podpisan Trojni pakt

- 27. septembra leta 1940 so nacistična Nemčija, fašistična Italija in Japonsko cesarstvo v Berlinu sklenile t. i. Trojni pakt, ki je pomenil skorajšnji začetek druge svetovne vojne in s katero so si te države razdelile interesna območja. Po podpisu t.i. »Jeklenega pakta« med Italijo in Nemčijo leta 1939 je podpis t.i. Trojnega pakta pomenil tudi... Nadaljuj z branjem

1944 – Poskus atentata na Hitlerja

- 20. julija leta 1944 je skupina nemških oficirjev in politikov organizirala atentat na vodjo tretjega rajha Adolfa Hitlerja, vendar akcija ni uspela. Povračilni ukrepi so bili izredno hudi. Gestapo je aretiral okoli 7000 ljudi. Hitler je dal pobiti večino njih, med njim pet feldmaršalov in 56 generalov, 49 visokih častnikov pa je naredilo samomor. Glavni... Nadaljuj z branjem