- 2. novembra zvečer leta 1918 je italijanska vojska končala z ofenzivnimi operacijami med bitko pri Vitoriu Venettu proti avstro-ogrski vojski, ki je razpadla, ter se začela približevati Vidmu in Trstu. 28. oktobra 1918 so Čehi razglasili neodvisnost od habsburške krone, dan kasneje so v Ljubljani in Zagrebu razglasili nastanek Države SHS, 31. oktobra 1918 pa... Nadaljuj z branjem
Objave značke:I svetovna vojna
Spomenik kranjskim Janezom na Žalah
- Spomenik padlim vojakom 17. pehotnega pešpolka “kranjskih Janezov” je med prvo svetovno vojno izdelal Svetoslav Peruzzi, dokončal pa Lojze Dolinar.
1917 – Poraz Italijanov pri Kobaridu
- 27. oktobra 1917 je general Luigi Cadorna ukazal umik italijanske vojske čez reko Tilment, kar je pomenilo zmagoslavje centralnih sil v 12. soški bitki. Po 11. italijanskih ofenzivah, ki so potekale vse od odprtje soške fronte spomladi 1915, so se centralne sile jeseni 1917 odločile za protinapad. Avstro-ogrski vojski so se pridružile še nemške enote... Nadaljuj z branjem
1915 – Začetek III. soške ofenzive
- 18. oktobra leta 1915 se je z italijanskim napadom na položaje Avstro-Ogrske armade začela tretja bitka na soški fronti. Italijani so v tej ofenzivi želeli zavzeti Bovec in Tolmin, če bi ofenziva potekala po načrtih pa tudi Gorico. Italijanski vojski je poveljeval Lugi Cadorna, avstro-ogrski pa Svetozar Borojević. Cadorna je na fronto pripeljal več kot... Nadaljuj z branjem
1916 – Začetek osme soške ofenzive
- 9. oktobra leta 1916 se je z italijanskim napadom na položaje avstro-ogrske vojske začela osma soška ofenziva, ki je trajala štiri dneve. Luigi Cadorna je, tako kot v prejšnjih ofenzivah, poveljeval italijanski armadi, ki je štela 20 divizij, na voljo je imel tudi 1200 topov. Avstro-Ogrske položaje je pod poveljstvom Svetozarja Borojevića branilo 14 divizij,... Nadaljuj z branjem
1934 – Umre Paul von Hindenburg
- 2. avgusta leta 1934 je v vzhodnopruskem Neudecku (danes Ogrodzieniec na Poljskem) zaradi posledic raka na pljučih umrl pruski in nemški plemič, vojaški oficir in državnik Paul von Hindenburg. Star je bil 86 let. Svojo vojaško kariero je začel kot najstnik v avstrijsko-pruski vojni leta 1866, izkazal pa se je tudi štiri leta kasneje v... Nadaljuj z branjem
Hitler slavi začetek I. svetovne vojne
- Znamenita fotografija münchenskega shoda v podporo vojni proti Rusiji z začetka avgusta 1914, na kateri naj bi bil razločno viden Adolf Hitler, že vrsto let zbuja dvome in debate strokovnjakov.
1934 – Umre Rudolf Maister
- 26. julija leta 1934 je v Uncu pri Rakeku zaradi posledic možganske kapi, ki jo je doživel nekaj dni prej, umrl slovenski pesnik in vojskovodja Rudolf Maister Vojanov. Star je bil 60 let. Ob prevozu njegovih posmrtnih ostankov z Unca v Maribor se je v Ljubljani in Celju poklonila velika množica ljudi. V Mariboru so... Nadaljuj z branjem
1894 – Rojen Gavrilo Princip
- 25. julija leta 1894 se je v vasici Obljaj pri Bosanskem Grahovu rodil Gavrilo Princip, ki je 28. junija leta 1914 v Sarajevu ubil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Prvega je zadel v vrat, drugo pa v trebuh. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je... Nadaljuj z branjem
1915 – Začetek II. soške ofenzive
- 17. julija leta 1915, se je z italijanskim napadom na avstroogrske položaje začela druga soška ofenziva. Po neuspehu v prvi soški ofenzivi je vrhovni italijanski poveljnik Luigi Cadorna odstavil poveljnika II. armade Pietra Frugionija in začel priprave na novo ofenzivo. Na fronto so prišle dodatne italijanske okrepitve. Cadorna in poveljnik III. italijanske armade vojvoda Savojski... Nadaljuj z branjem
1881 – Rojen Kemal Atatürk
- 19. maja leta 1881 se je v Solunu (tedaj v Osmanskem cesarstvu, danes v Grčiji) rodil osmanski in turški vojaški poveljnik, revolucionar in politik, Kemal Paša Atatürk. Že v mladih letih je bil protimonarhistično usmerjen in zato večkrat aretiran s strani osmanskih oblasti. Bil je podpornik mladoturškega gibanja in je sodeloval v t.i. »mladoturški revoluciji«... Nadaljuj z branjem
1918 – Podpis brest-litovskega miru
- 3. marca leta 1918 so predstavniki centralnih sil (Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Osmansko cesarstvo) in sovjetske Rusije (boljševiki) v Brest Litovsku (današnji Brest v Belorusiji) podpisali mirovni sporazum. S tem je po bilo konec bojevanja, ki je trajalo skoraj štiri leta, v njem pa je življenje izgubilo več milijonov vojakov centralnih sil in antante (Rusija... Nadaljuj z branjem