- 4. junija leta 1911 se je v Trstu rodil arhitekt in urbanist Edo Mihevc. Sloviti arhitekt modernizma je s svojim delom zaznamoval tako slovensko prestolnico kot Obalo. V tridesetih letih je diplomiral pri Jožetu Plečniku in do druge svetovne vojne izdelal nekaj načrtov notranje opreme za bogate ljubljanske meščane. Kot predvojni član Komunistične partije Slovenije... Nadaljuj z branjem
- 19. maja leta 1894 se je rodil ljubljanski arhivar, politik in časnikar Vladislav Fabjančič. Bil je član uredništva mesečnika Preporod, po katerem so slovenski pripadniki gibanja, ki so videli rešitev nacionalnega vprašanja v uničenju Avstro-Ogrske in ustanovitvi jugoslovanske države, dobili ime Preporodovci. Po končani ljubljanski gimnaziji je študiral na filozofski fakulteti na Dunaju, v Beogradu,... Nadaljuj z branjem
- 7. marca leta 1921 je bila v Istri ustanovljena Labinska republika, ki jo štejemo za prvi organiziran upor proti fašizmu. Več o tem pomembnem dogodku pa si lahko preberete v našem članku 100 let Labinske republike.
- 12. oktobra leta 1926 je France Marolt v Ljubljani ustanovil Akademski pevski zbor. Pred njim je vodil akademsko pevsko društvo Triglav, katerega turneja leta 1926 v Beogradu in Nišu je dala idejo za ustanovitev Akademskega pevskega zbora. Konstituiran je bil 18. novembra 1926, 13. marca 1927 pa je imel svoj ustanovni občni zbor. Prvi nastop... Nadaljuj z branjem
- 10. septembra leta 1919 se je uradno začel študijski proces na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Začetki višješolskega izobraževanja v Ljubljani segajo že v 17. stoletje, leta 1919 pa je bila ustanovljena Univerze v Ljubljani s prvotnim imenom Univerza Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, ki je tudi najstarejša še delujoča univerza na Slovenskem in... Nadaljuj z branjem
- 17. avgusta leta 1919 je na ljudskem zborovanju v Beltincih jugoslovanska vojska oblast predala civilnemu upravitelju. Na ta dan tako praznujemo priključitev Prekmurja matičnemu narodu. Vse od leta 2006 praznujemo v Republiki Sloveniji državni praznik Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. Ogrski Slovenci oziroma Slovenci onkraj reke Mure so skoraj 900... Nadaljuj z branjem
- 15. maja leta 1868 se je v Ljubljani rodila igralka Zofija Turk, poročena Borštnik. Pri komaj petnajstih letih je prvič nastopila na odru ljubljanske čitalnice skupaj s svojim poznejšim možem Ignacijem Borštnikom, po katerem se danes imenujejo najvišja gledališka priznanja. Zofija Borštnik velja za prvo slovensko poklicno igralko in eno največjih slovenskih in jugoslovanskih gledaliških... Nadaljuj z branjem
- 19. aprila leta 1883 se je v Ljubljani rodil slovenski igralec, gledališčnik, dramatik in režiser Hinko Nučič. Ob koncu 19. stoletja je še kot dijak nastopal v predstavah v Rokodelskem in Katoliškem domu. V letih pred prvo svetovno vojno je vodil številna gledališka gostovanja po Goriškem in Primorskem, Štajerskem in celo v Celovcu. Leta 1912... Nadaljuj z branjem
- 19. februarja leta 1923 je v Ljubljani umrl pisatelj, odvetnik, politik, sokol, časnikar, gospodarstvenik, liberalec in ljubljanski župan Ivan Tavčar. Že kot dijak na ljubljanski in novomeški gimnaziji je pričel z literarnim ustvarjanjem, kot študent dunajske pravne fakultete pa je pričel tudi z objavljanjem v slovenskih revijah. Tavčar velja za izjemnega slovenskega književnika, saj je... Nadaljuj z branjem
- Ernst Moro je ime, ki ga v splošni javnosti pozna le malo kdo. A ta svetovno znani pediater, ki se je rodil v Ljubljani, je s svojimi raziskavami rešil na tisoče dojenčkov.
- 30. decembra leta 1920 je vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu objavila »Obznano«, s katero je prepovedala delovanje Komunistične partije. S tem odlokom je bila prepovedana »vsaka komunistična in druga rušilna propaganda«. Poslancem Komunistične partije Jugoslavije, ki je na volitvah 28. novembra 1920 dobila skoraj 200.000 glasov in 58 poslanskih mest, s čimer... Nadaljuj z branjem
- 12. novembra leta 1920 je bila podpisana Rapalska pogodba, ki je mejo med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo določila na podlagi med vojno podpisanega tajnega londonskega sporazuma. Z njim je Italija dobila tretjino slovenskega ozemlja, Istro in del Dalmacije. Področje je zahodna soseda začela zavzemati celo preko črte določene v sporazumu že takoj po koncu... Nadaljuj z branjem
