- Ljubljana je prve spomenike vojskovodjam dobila v 19. stoletju. V tem mestu pa sta imela dva generala celo dva lastna spomenika. Prvi od teh je bil znameniti avstrijski feldmaršal, češkega rodu, Josef grof Radetzky, tudi častni meščan Ljubljane. Radetzky marš Manj znano je, da mu je Johann Strauss starejši posvetil znamenito koračnico Radetzky marš, ki... Read More
- 4. junija leta 1911 se je v Trstu rodil arhitekt in urbanist Edo Mihevc. Sloviti arhitekt modernizma je s svojim delom zaznamoval tako slovensko prestolnico kot Obalo. V tridesetih letih je diplomiral pri Jožetu Plečniku in do druge svetovne vojne izdelal nekaj načrtov notranje opreme za bogate ljubljanske meščane. Kot predvojni član Komunistične partije Slovenije... Read More
- 19. maja leta 1894 se je rodil ljubljanski arhivar, politik in časnikar Vladislav Fabjančič. Bil je član uredništva mesečnika Preporod, po katerem so slovenski pripadniki gibanja, ki so videli rešitev nacionalnega vprašanja v uničenju Avstro-Ogrske in ustanovitvi jugoslovanske države, dobili ime Preporodovci. Po končani ljubljanski gimnaziji je študiral na filozofski fakulteti na Dunaju, v Beogradu,... Read More
- 7. marca leta 1921 je bila v Istri ustanovljena Labinska republika, ki jo štejemo za prvi organiziran upor proti fašizmu. Več o tem pomembnem dogodku pa si lahko preberete v našem članku 100 let Labinske republike.
- 12. oktobra leta 1926 je France Marolt v Ljubljani ustanovil Akademski pevski zbor. Pred njim je vodil akademsko pevsko društvo Triglav, katerega turneja leta 1926 v Beogradu in Nišu je dala idejo za ustanovitev Akademskega pevskega zbora. Konstituiran je bil 18. novembra 1926, 13. marca 1927 pa je imel svoj ustanovni občni zbor. Prvi nastop... Read More
- 10. septembra leta 1919 se je uradno začel študijski proces na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Začetki višješolskega izobraževanja v Ljubljani segajo že v 17. stoletje, leta 1919 pa je bila ustanovljena Univerze v Ljubljani s prvotnim imenom Univerza Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, ki je tudi najstarejša še delujoča univerza na Slovenskem in... Read More
- 17. avgusta leta 1919 je na ljudskem zborovanju v Beltincih jugoslovanska vojska oblast predala civilnemu upravitelju. Na ta dan tako praznujemo priključitev Prekmurja matičnemu narodu. Vse od leta 2006 praznujemo v Republiki Sloveniji državni praznik Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. Ogrski Slovenci oziroma Slovenci onkraj reke Mure so skoraj 900... Read More
- 15. maja leta 1868 se je v Ljubljani rodila igralka Zofija Turk, poročena Borštnik. Pri komaj petnajstih letih je prvič nastopila na odru ljubljanske čitalnice skupaj s svojim poznejšim možem Ignacijem Borštnikom, po katerem se danes imenujejo najvišja gledališka priznanja. Zofija Borštnik velja za prvo slovensko poklicno igralko in eno največjih slovenskih in jugoslovanskih gledaliških... Read More
- 19. aprila leta 1883 se je v Ljubljani rodil slovenski igralec, gledališčnik, dramatik in režiser Hinko Nučič. Ob koncu 19. stoletja je še kot dijak nastopal v predstavah v Rokodelskem in Katoliškem domu. V letih pred prvo svetovno vojno je vodil številna gledališka gostovanja po Goriškem in Primorskem, Štajerskem in celo v Celovcu. Leta 1912... Read More
- 19. februarja leta 1923 je v Ljubljani umrl pisatelj, odvetnik, politik, sokol, časnikar, gospodarstvenik, liberalec in ljubljanski župan Ivan Tavčar. Že kot dijak na ljubljanski in novomeški gimnaziji je pričel z literarnim ustvarjanjem, kot študent dunajske pravne fakultete pa je pričel tudi z objavljanjem v slovenskih revijah. Tavčar velja za izjemnega slovenskega književnika, saj je... Read More
- Ernst Moro je ime, ki ga v splošni javnosti pozna le malo kdo. A ta svetovno znani pediater, ki se je rodil v Ljubljani, je s svojimi raziskavami rešil na tisoče dojenčkov.
- 30. decembra leta 1920 je vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu objavila »Obznano«, s katero je prepovedala delovanje Komunistične partije. S tem odlokom je bila prepovedana »vsaka komunistična in druga rušilna propaganda«. Poslancem Komunistične partije Jugoslavije, ki je na volitvah 28. novembra 1920 dobila skoraj 200.000 glasov in 58 poslanskih mest, s čimer... Read More
