10. septembra leta 1919 se je uradno začel študijski proces na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani.
Začetki višješolskega izobraževanja v Ljubljani segajo že v 17. stoletje, leta 1919 pa je bila ustanovljena Univerze v Ljubljani s prvotnim imenom Univerza Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, ki je tudi najstarejša še delujoča univerza na Slovenskem in sodi med najuglednejše na svetu. Univerza ima danes 26 rednih članic (3 umetniške akademije in 23 fakultet) in 3 pridružene članice (Narodna in univerzitetna knjižnica, Centralna tehniška knjižnica ter Inovacijsko-razvojni inštitut) ter okoli 40.000 študentov, kar jo uvršča med večje visokošolske institucije v Evropi.
Že v času ustanavljanja so v poletnih mesecih iskali primerno in reprezentativno zgradbo ter premišljevali, da bi bila univerza sprva v prostorih Domobranske vojašnice na Roški cesti, ki pa je jugoslovanska kraljeva vojska ni želela izprazniti. Enako je bilo s predlogom Belgijske kasarne na današnji Metelkovi. Težave s primernimi prostori je rešila šele vlada s podelitvijo dela stavbe Deželnega dvorca, ki sta jo postavila češka arhitekta Hráský in Hudetz leta 1902 na Kongresnem trgu na mestu nekdanjega Vicedomskega dvorca.
Tja se je v drugo nadstropje preselilo vodstvo univerze s pravno (pravoslovno) in filozofsko (modroslovno) fakulteto. Teološka (bogoslovna) fakulteta se je vselila v semenišče in v Alojzijevišče (dijaški dom) ter se tako razvila z razširitvijo obstoječega bogoslovnega učilišča. Nepopolna dveletna medicinska (zdravniška) fakulteta je dobila prostore v pritlični prosekturi Deželne bolnišnice (razteleševalnica) s 4 sobami, 2 obdukcijskima prostora in mrtvašnico. Zadnja peta Tehniška fakulteta pa je jeseni 1919 v Realki dobila nekaj sob in v kletnih prostorih uredila Kemijski inštitut. Istega leta je univerza dobila tudi Botanični vrt nekdanje Dežele Kranjske v trajno last. Na današnji dan se je uradno začel študij na Univerzi v Ljubljani. V prvem letu se je vpisalo 942 študentov, največ na tehniško fakulteto.
