
10. septembra leta 1905 so v Ljubljani na tedanjem Marijinem trgu odkrili spomenik slovenskemu pesniku in odvetniku Francetu Prešernu. Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva naletel na veliko kritik, predvsem s katoliškega dela družbe in politike. Javnost je najbolj razburjala gola muza nad Prešernovo glavo. Vrhunec napada na Prešernov spomenik je bilo protestno pismo ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča, ki ga je napisal tedanjemu županu Ivanu Hribarju. V njem se je zgrozil nad pohotnim spomenikom, na katerem je razgaljena muza »neprestano razžaljene Božje«, obsodil kot varuh krščanske naravnosti, da so za pesnika odbrali tako pohoten spomenik in še bolj obsodil mestno občino, da je dovolila spomenik postaviti pred frančiškansko cerkvijo ter ga je prevzela v svojo last in varstvo. V svojem imenu, v imenu vse duhovščine in vsega vernega ljudstva, zlasti v imenu žensk in mladine je pozval župana, naj s spomenika odstrani kip muze in ga zamenja z drugim »spodobno oblečenim«.