- 11. avgusta 1938 je bila ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija. Zaradi unitaristične naravnanosti Kraljevine Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU). Pridevek »slovenska« je dobila med drugo svetovno vojno. 26.01.1943 je bila sprejeta v italijanski Narodni svet akademij (Consiglio nazionale... Nadaljuj z branjem
- Ljubljansko telovadno društvo Sokol I je nastalo leta 1907, po tem ko je na pobudo gimnazijskega profesorja in liberalnega politika dr. Pavla Pestotnika iz Ljubljanskega Sokola izstopila manjša skupina mlajših sokolov.
- 15. julija leta 1869 se je v Ljubljani rodil slovenski klasicistični kipar Ivan Zajec. Njegovo najbolj znano delo je Prešernov spomenik v Ljubljani, katerega je naredil v sodelovanju z Maksom Fabianijem. Podstavek spomenika je delo Fabianija (1900-1905), kompozicijo z muzo in reliefoma (Slovo – motiv iz Krsta pri Savici in pesem Ribič) pa je zasnoval... Nadaljuj z branjem
- 9. julija leta 1858, se je v ljubljanski četrti Krakovo rodil znan slovenski alpinist, planinski ideolog, botanik, odvetnik, sodnik, publicist, jezikoslovec, politik in narodni buditelj dr. Henrik Tuma. Sodi med najpomembnejše politike na prelomu stoletja. Večino svojega življenja je preživel na Primorskem, kjer je kot sodnik, odvetnik in politik deloval od leta 1876 do 1924.... Nadaljuj z branjem
- 5. julija leta 1843 je v Ljubljani dr. Janez Bleiweis izdal prvo številko Kmetijskih in rokodelskih novic, ki so bile dolgo časa edini v slovenskem jeziku pisan list. Slovenski poljudno-strokovni tednik je izhajal od leta 1843 do 1902. Do leta 1852 so izhajale kot tednik; v obdobju 1852-57 dvakrat tedensko in nato spet kot tednik.... Nadaljuj z branjem
- 24. junija leta 1908 se je v Ljubljani rodil slikar Slavko Pengov. Štejemo ga za enega od največjih slovenskih in jugoslovanskih freskantov. Med 1926 in 1929 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med 1929 in 1931 pa študij nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Po osvoboditvi je od leta 1945 bil profesor na Akademiji... Nadaljuj z branjem
- 23. junija leta 1872 je v Ljubljani umrl založnik in tiskar Jožef Blaznik. Blazik se je rodil 7. februarja leta 1800 v Idriji. Blaznik se je tiskarske obrti izučil v Ljubljani in se nato 6 let izpopolnjeval v tujini (v Gradcu in Mainzu), ter se vrnil septembra 1824 v Ljubljano in se 29. julija 1828... Nadaljuj z branjem
- 1. junija leta 1884 se je v Radovljici rodil arhitekt Ivan Vurnik, ki je uvajal načela funkcionalne arhitekture. Ob Plečniku velja za najpomembnejšega arhitekta med obema vojnama. Od leta 1920 do 1957 je bil profesor na Tehnični fakulteti v Ljubljani. Med njegove pomembnejše stvaritve spadajo Zadružna gospodarska banka na Miklošičevi in Sokolski dom na Taboru... Nadaljuj z branjem
- 23. maja 1937 je v Ljubljani umrl slovenski literarni zgodovinar in prevajalec ter teoretik in esejist Ivan Prijatelj. Star je bil 61 let. Preučeval je zlasti novejše slovensko kulturno in politično življenje. Ivan Prijatelj se je rodil 23. decembra leta 1875 v kraju Vinice pri Sodražici. V šolo je začel hoditi šele pri devetih letih.... Nadaljuj z branjem
- 14. aprila leta 1895 je rušilni potres na velikonočno nedeljo prizadel Ljubljano. Potres, ki velja za drugega najhujšega na slovenskih tleh, je mesto prvič stresel ob 22.17, sledilo pa mu je več močnih in šibkih sunkov. Epicenter potresa je bilo v Jančah, približno 16 kilometrov od Ljubljane, magnituda pa je bila 6.1 po Richterju. V... Nadaljuj z branjem
- 13. aprila leta 1735 se je v Ljubljani rodil bosonogi avguštinski menih, pater in jezikoslovec Marko Pohlin, ki je leta 1768 izdal Kranjsko grammatiko. Napisana je v nemškem jeziku. Kranjska gramatika velja za prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika. Marko Pohlin je v njej zahteval, naj postane slovenščina, ki je bila dotlej le občevalni jezik kmečkega... Nadaljuj z branjem
- Rubrika »Kulturne sledi manjšin v Ljubljani« opisuje skupnosti, ki so živele ali še živijo v slovenski prestolnici. Nazadnje smo pisali o Židih, tokrat pa je na vrsti ruska in rusko govoreča skupnost, ki je na našem prostoru prisotna že več kot 200 let.
