Eno od najkompleksnejših, a obenem najzanimivejših interdisciplinarnih raziskovalnih vprašanj, ki segajo v obdobje prve svetovne vojne, je vprašanje vojnega ujetništva v ruski državi. Prispevek analizira razglednico za Mežičanko Amalio, ki jo je iz ruskega ujetništva leta 1916 poslal njen mož Franc Breznik.
8. marca 1917 se je z demonstracijami v Petrogradu začela februarska revolucija v Rusiji. Ker je bil po julijanskem koledarju, ki je bil tedaj še v veljavi v Rusiji, na ta dan 23. februar, revolucijo še danes imenujemo po tem mesecu. Protesti so nato trajali do 3. marca 1917 oziroma…
7. aprila 1805 je v tedanji ruski prestolnici St. Peterburgu umrl jezuit in arhitekt Gabrijel Gruber, ki velik del svojega življenja preživel na Kranjskem. Več o tej izjemno pomembno osebnosti pa v našem članku Kulturne sledi manjšin v Ljubljani: Gabrijel Gruber.
3. septembra leta 1883 je za posledicami tumorja v pariškem predmestju Bougival umrl ruski pisatelj, pesnik, dramatik, romanopisec in prevajalec Ivan Sergejevič Turgenjev. Star je bil 64 let. Njegove posmrtne ostanke so nato prenesli v Rusijo in je pokopan na pokopališču Volkoff v St. Petersurgu. Bil je eden od najpomembnejših…
2. avgusta leta 1914 je v Münchnu potekal shod v podporo nemški vojni napovedi Rusiji, ki je je zgodila dan prej in začetku prve svetovne vojne. Na dogodku je bil prisoten tudi Adolf Hitler. Več o tem zanimivem dogodku pa v našem članku.
20. maja leta 1813 se je začela bitka pri Bautznu, v kateri se je francoska armada spopadla z združeno rusko in prusko vojsko. Francoski vojski, ki je štela preko 115.000 mož, je poveljeval Napoleon Bonaparte, medtem ko sta ruski in pruski armadi, ki sta skupaj šteli skoraj 100.000 vojakov, poveljevala…
8. februarja leta 1834 se je v Tobolsku rodil ruski znanstvenik, kemik in izumitelj, Dimitrij Ivanovič Mendelejev. Mendelejev je leta 1870 sestavil periodični sistem kemičnih elementov. Dokazal je, da so lastnosti kemičnih elementov odvisne od njihove atomske mase. Napovedal je obstoj nekaterih, šele pozneje, odkritih elementov. Za svoje znanstvene dosežke…
Leta 2006 je izšla znanstvena monografija z naslovom The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus (Izvori slovanskih narodov: predmoderne identitete v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji). Njen avtor je ukrajinsko-ameriški zgodovinar Sergij Mikolajovič Plohij (1957– ),[1] profesor ukrajinske zgodovine na Harvardski univerzi. Monografija predstavlja prvo…
25. januarja 1755 (12. januarja po julijanskem koledarju) je bila ustanovljena Moskovska univerza. Na predlog ruskega jezikoslovca in znanstvenika Mihaila Lomonosova je cesarica Elizabeta 23. januarja dovolila njeno ustanovitev. Prva predavanja so se na univerzi začela 7. maja. V Rusiji je 25. januar dan vse do danes štejemo za dan…
22. januarja leta 1440 se je v Moskvi rodil veliki moskovski knez Ivan III. Vasiljevič znan tudi kot Ivan Veliki. Veliki moskovski kneževini je vladal od leta 1462 pa vse do smrti leta 1505. S tem je postal eden najdlje vladajočih državnikov v ruski zgodovini. Z osmanskim zavzetjem Konstantinopla in…
17. novembra leta 1796 je v Carskem selu pri Sankt Peterburgu umrla ruska cesarica Katarina II. Aleksejevna, bolj znana kot Katarina Velika. Stara je bila 67 let. Pokopana je v katedrali Petra in Pavla v St. Peterburgu. Na prestolu jo je nasledil njen sin Pavel, ki pa je državi vladal…
26. oktobra leta 1905 (13. oktobra po julijanskem koledarju) so tekom »prve ruske revolucije« v cesarski prestolnici Sankt Peterburgu revolucionarni ruski delavci ustanovili prvi sovjet oziroma skupščino. Ustanovnega kongresa se je udeležilo med 30 in 40 članov, Georgi Khrustalyov-Nosar pa je bil predsedujoči. Zaradi poraza v vojni proti Japonski in…
Slovenščina 
English (UK)