Preskoči na vsebino

1936 – Umre Maksim Gorki

- 18. junija leta 1936 je umrl ruski in sovjetski pisatelj, dramatik in politik Maksim Gorki. Star je bil 68 let. Štejemo ga za snovalca in teoretika socialističnega realizma. Med njegovimi avtobiografsko obarvanimi deli so znani romani Foma Gordjejev, Otroci sonca, Mati in Življenje Klima Samgina ter povesti Trije ljudje in Otroštvo. Gorki se je rodil... Nadaljuj z branjem

1972 – Podpis sporazuma SALT I.

- 26. maja leta 1972 sta v Moskvi generalni sekretar komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev in ameriški predsednik Richard Nixon podpisala sporazum SALT I. (Strategic Arms Limitation Talks). V veljavo je stopil 3. oktobra istega leta. Bil je eden prvih poskusov omejevanja strateške jedrske oborožitve in medcelinskih balističnih raket. Pogajanja med obema supersilama so se... Nadaljuj z branjem

1955 – Ustanovitev Varšavske zveze

- 14. maja leta 1955 je v poljski prestolnici bila ustanovljena Varšavska zveza, ki je predvsem na vojaškem področju združevala socialistične države vzhodnega bloka. Nastala je kot odgovor na pridružitev Zvezne republike Nemčije, zvezi NATO le pet dni prej. Ko je bila Zahodna Nemčija leta 1954 povabljena, da se pridruži zvezi NATO, je to povzročilo ostre... Nadaljuj z branjem

1945 – Dan zmage nad fašizmom in nacizmom

- 9. maja praznujemo »Dan zmage nad fašizmom in nacizmom«. Sprva so Nemci kapitulacijo podpisali že 7. maja v Reimsu. Ob podpisu so bili prisotni le zavezniški poveljniki. To je razjezilo sovjetskega voditelja Josifa Stalina, ki je zahteval, da so pri podpisu kapitulacije prisotne vse velike članice »protihitlerjevske koalicije« in da se kapitulacija podpiše v Berlinu.... Nadaljuj z branjem

1945 – Konec bitke za Berlin

- 2. maja leta 1945 se je končala bitka za Berlin, ko so vojaki sovjetske Rdeče armade zavzeli prestolnico tretjega rajha. Šest dni kasneje je nacistična Nemčija podpisala brezpogojno kapitulacijo, zadnji nemški vojaki pa so položili orožje 15. maja na slovenskem Koroškem. Tako se je vojna, vsaj na evropskem bojišču, končala sredi maja 1945. Boji na... Nadaljuj z branjem

Rusi v Ljubljani

- Rubrika »Kulturne sledi manjšin v Ljubljani« opisuje skupnosti, ki so živele ali še živijo v slovenski prestolnici. Nazadnje smo pisali o Židih, tokrat pa je na vrsti ruska in rusko govoreča skupnost, ki je na našem prostoru prisotna že več kot 200 let.

1985 – Mihail Gorbačov postane generalni sekretar KP Sovjetske zveze

- 11. marca leta 1985 je Mihail Sergejevič Gorbačov postal generalni sekretar KP Sovjetske zveze. Kot vodja komunistične partije in kasneje kot predsednik Sovjetske zveze je državo vodil vse do njenega razpada decembra leta 1991. V času njegove vladavine se je notranja, zunanja, gospodarska in obrambna politika Sovjetske zveze korenito spremenila. S »perestrojko« in »glasnostjo« je... Nadaljuj z branjem

1934 – Rojen Jurij Gagarin

- 9. marca leta 1934 se je v vasici Klušino, južno od Moskve, rodil sovjetski kozmonavt in pilot Jurij Aleksejevič Gagarin, ki je kot prvi obkrožil Zemljo. Tako Gagarin kot prva ženska v vesolju, Valentina Tereškova, sta bila zelo blizu sovjetskemu političnemu vodstvu na čelu z Nikito Hruščovom. 12. aprila 1961 sta se kozmonavta Jurij Gagarin... Nadaljuj z branjem

1937 – Rojena Valentina Tereškova

- 6. marca leta 1937 se je rodila sovjetska kozmonavtka Valentina Tereškova. Postala je svetovno znana, saj je bila prva ženska, ki je 16. junija leta 1963 v Vostoku 6 poletela v vesoljski prostor. Tako kot prvi človek v vesolju, Juri Gagarin, je bila zelo blizu sovjetskem političnem vodstvu na čelu z Nikito Hruščovom. Za razliko... Nadaljuj z branjem

1989 – Umik zadnjih sovjetskih enot iz Afganistana

- 15. februarja leta 1989 so zadnje vojaške enote ZSSR prečkale most miru in zapustile Afganistan. Tako se je končala skoraj desetletna vojaška operacija, s katero je Kremelj želel pomagati afganistanski vladi v boju proti islamističnim upornikom, katere so oboroževale ZDA, Savdska Arabija, Pakistan in Iran. Generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov je svojo odločitev o... Nadaljuj z branjem

1924 – Umre Vladimir Iljič Uljanov Lenin

- 21. januarja leta 1924 je v svoji rezidenci v Gorki-Leninskem umrl politični mislec in idejni vodja Velike oktobrske socialistične revolucije Vladimir Iljič Uljanov Lenin. Star je bil le 53 let. Po tem ko je bila z oblasti odstavljena prehodna vlada Aleksandra Kernskega ter vzpostavljena sovjetska oblast v večjih mestih, je bila sestavljena prva sovjetska vlada... Nadaljuj z branjem

1917 – Začetek oktobrske revolucije

- 7. november 1917 zaznamujemo kot začetek Velike oktobrske socialistične revolucije v Rusiji. Več o tem dogodku, ki ga štejemo za enega od najpomembnejših v 20. stoletju si lahko preberete v članku Noč, ko se je začela oktobrska revolucija.