- 19. avgusta leta 1421 je habsburški vladar in politik Ernest Železni izdal listino, ki je potrjevala stoletno pravico srednjeveške Ljubljane do mestne gmajne in gozdov. Srednjeveška Ljubljana je vse do 16. stoletja, ko je leta 1511 izbruhnil požar, dajala podobo revnega lesenega mesta pod vznožjem grajskega griča. Zidanih hiš je bilo malo, razen grajske utrdbe... Nadaljuj z branjem
- 9. julija leta 1485 je habsburški in cesar sveti rimski cesar Friderik III. z listino omejil pristojnosti zunanjega sveta in občin. Tekom srednjega veka je z nastankom mestnega sveta in mestnega sodnika postala ljubljanska občina avtonomna. Ljubljanski mestni sodnik se v listini prvič omenja že leta 1267, ko je vojvoda Rudolf IV. podelil mestnemu svetu... Nadaljuj z branjem
- 8. julija leta 1235 je Friderik II. cesar Svetega rimskega cesarstva sprejel določila, ki so urejala razmere s področja prometa in trgovine. Mitnine oziroma mitnice so kot posebno dajatev poznali že v antiki, poseben pomen pa so dobile v srednjem veku. Pobiranje prometno trgovskih pristojbin je že do 11. stoletja na razne načine prešlo v... Nadaljuj z branjem
- 14. aprila leta 1243 naj bi bila Ljubljana prvič omenjena kot mesto (civitas) oziroma trg (forum). Mestni svet je v času župana Jožeta Stergarja (1990–1994) obletnico določil za novi – drugi – praznik slovenskega glavnega mesta. Mestni praznik je obveljal do leta 2007 (leta 2002 odkrito novo datiranje najstarejše omembe Ljubljane med letoma 1112 in... Nadaljuj z branjem
- 12. aprila leta 1204 so križarji prebili obrambne položaje Konstantinopla in naslednji dan zavzeli bizantinsko prestolnico. Zasedba mesta je bila eno zadnjih dejanj v veliki shizmi med vzhodno pravoslavno cerkvijo in Rimskokatoliško cerkvijo. Okupacija Konstantinopla in uničenje bizantinske države se je odvila v okviru IV. križarske vojne. Prvotni plan križarjev je bil, da s finančno... Nadaljuj z branjem
- 10. marca leta 1391 je umrl prvi bosanski kralj Tvrtko I Kotromanić. Star je bil 53 let. Najverjetneje je umrl v srednjeveški trdnjavi Bobovac (v bližini današnjega Kaknja), kjer so bivali bosanski vladarji v 14. stoletju. Tvrtka so pokopali v cerkvi sv. Nikolaja v naselju mile, njegov grob pa je dobro ohranjen. Od leta 1353... Nadaljuj z branjem
- 28. januarja 814 je umrl Karel Veliki. Še istega dne je bil pokopan v katedrali v Aachnu, v mestu, kjer je umrl. V začetku januarja 814 so se mu pojavile težave z dihanjem, zato je 21. januarja obležal v postelji, preminil pa je teden dni kasneje. Bil je najstarejši sin Pipina Malega, ustanovitelja Karolinške dinastije.... Nadaljuj z branjem
- 8. decembra 899 je na Bavarskem umrl karantanski vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, kralj Italije in cesar Svetega rimskega cesarstva, Arnulf. Star je bil 49 let. Pokopan je v baziliki Svetega Emmerama v Regensburgu. Rodil se je leta 850 verjetno na današnjem avstrijskem Koroškem. Bil je nezakonski sin bavarskega kralja Karlmana in njegove konkubine Ludvike, ki je... Nadaljuj z branjem
- 6. decembra 1254 je bil v srednjeveških listinah Maribor prvič omenjen kot mesto (civitatem Marpurg). Prva listina ga sicer omenja že leta 1164, ko se prvič omenja grad kot castrum Marchburch. Ime izvira iz pojma grad v marki oziroma v nemščini Burg in der Mark ali Markpurg. V začetku 12. stoletja je bilo področje današnjega... Nadaljuj z branjem
- 9. novembra leta 1456 je bil v Beogradu ubit zadnji celjski grof Ulrik II. Bil je državni knez, kraljevi namestnik na Češkem in Ogrskem. Celjski grofje so pod njegovim vodstvom dosegli vrhunec, zaradi česa si je nakopal tudi mnogo sovražnikov, med drugim vplivno ogrsko družino Hunyadi. Čeprav so ga opozarjali, da se pripravlja atentat nanj,... Nadaljuj z branjem
- 10. oktobra leta 732 je v bližini francoskih mest Poitiers in Tours potekala bitka med krščanskimi in muslimanskimi vojskami. Bitka je dobila v zgodovinopisju več nazivov: Bitka pri Toursu, bitka pri Poitiersu ali celo Bitka pri Palači Mučencev (arabski naziv). Krščanska vojska je slavila zmago in tako ustavila širjenje islama v Zahodno Evropo. Krščansko vojsko... Nadaljuj z branjem
- 24. septembra 1136 je bil posvečen Cistecijanski samostan v Stični. Stična je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki). V sklopu samostana se nahaja bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi tudi kot župnijska cerkev. Gradnja samostana se je začela daljnega leta 1132, že... Nadaljuj z branjem
