- 13. septembra leta 1773 je na Dunaju umrl sloviti čebelar, zoolog, slikar in bakrorezec Anton Janša. Znan je kot začetnik modernega čebelarstva in izjemen poznavalcev čebel. Deloval je kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru, v času ko je Habsburški monarhiji vladala Marija Terezija. Napisal je znamenito Razpravo o rojenju čebel. Knjiga je doživela 18... Nadaljuj z branjem
- 12. septembra leta 1967 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj, esejist, dramatik in publicist Vladimir Bartol. Star je bil 64 let. Pokopan je na ljubljanskem pokopališču Žale. Bartol se je rodil v Svetem Ivanu v bližini Trsta, kjer je tudi obiskoval osnovno in srednjo šolo. Po prihodu Mussolinija na oblast v Italiji, se je preselil... Nadaljuj z branjem
- 11. septembra leta 1971 je v Moskvi umrl sovjetski politik Nikita Sergejevič Hruščov. Star je bil 78 let. Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči. Tekom druge svetovne vojne je bil med drugim odgovoren za obrambo Stalingrada (1942-1943). Po smrti Josifa Stalina leta 1953 je v borbi za oblast postal generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze,... Nadaljuj z branjem
- 10. septembra leta 1905 so v Ljubljani na tedanjem Marijinem trgu odkrili spomenik slovenskemu pesniku in odvetniku Francetu Prešernu. Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva naletel na veliko kritik, predvsem s katoliškega dela družbe in politike. Javnost je najbolj razburjala gola muza nad Prešernovo glavo. Vrhunec napada na Prešernov spomenik je... Nadaljuj z branjem
- 9. septembra leta 1975 je v Ljubljani umrl slovenski slikar, kipar in grafik Tone Kralj. Star je bil 75 let. Tone Kralj je med letoma 1920 in 1923 študiral kiparstvo v Pragi, kasneje pa se je izpopolnjeval na Dunaju, v Parizu in Benetkah. V Rimu je študiral tudi arhitekturo, vendar ga ta ni tako zanimala,... Nadaljuj z branjem
- 8. septembra leta 1944 so enote nemškega Wehrmachta z raketami V-2 prvič napadle zavezniška mesta. Sprva so z minimalnim učinkom napadli Pariz, isti dan pa so še iz Haaga napadli prestolnico Velike Britanije, London. Ime rakete dejansko pomeni »maščevalno orožje«, saj je bilo razvito kot odgovor na konstantne napade, ki so jih izvajali zavezniški bombniki... Nadaljuj z branjem
- 7. septembra 1812 se je približno 120 kilometrov od Moskve odvila bitka pri Borodinu, ena najbolj krvavih bitk v Napoleonskih vojnah. Francoska armada z zavezniki (Velika varšavska kneževina, Italijansko kraljestvo in Renska konfederacija) je štela med 160.000 in 190.000 vojakov. Rusi so pod poveljstvom Mihaila Kutuzova branili položaje s približno 120.000 do 160.000 vojaki. Rusko... Nadaljuj z branjem
- 5. septembra 394 se je začela bitka pri Frigidu, znana tudi kot Bitka pri Mrzli reki (Fluvius frigidus, danes potok Hubelj v Ajdovščini), v kateri sta se spopadli vojski vzhodnorimskega cesarja Teodozija I. in zahodnorimskega »uzurpatorja« Evgenija. Bitka se je končala dan kasneje z zmagoslavjem čet cesarja Teodozija. Bitka pri Frigidu (verjetno latinsko ime za... Nadaljuj z branjem
- 4. septembra leta 1834 se je v Ljubljani rodil slovenski naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec. Erjavec sodi v generacijo književnikov, ki je v petdesetih letih 19. stoletja ustvarila začetke slovenske proze in pripovedništva. Od Janeza Trdine in Frana Levstika se je ločil po tem, da ni iskal izhodišč za delo v ljudskem slovstvu, ampak v... Nadaljuj z branjem
- 3. septembra 1869 se je v Ljubljani pri Križankah na današnji Gosposki ulici 19 rodil zdravnik ter kemik Friderik (Fritz) Pregl. Njegov oče je bil Slovenec, mati pa Nemka. Razvil je metode mikroanalize organskih spojin. Leta 1923 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo in je doslej edini nobelovec slovenskega rodu. Umrl je 13. decembra 1930... Nadaljuj z branjem
- 2. septembra leta 1945 so predstavniki japonskega Vrhovnega poveljstva na ameriški vojaški ladji Missouri podpisali popolno kapitulacijo Japonske. S podpisom te kapitulacije je bila druga svetovna vojna končana na vseh bojiščih. Japonska je s predajo izgubila vsa ozemlja, ki jih je v pol stoletja pridobila z oboroženimi spopadi. Druga svetovna vojna je tako po našem... Nadaljuj z branjem
- 1. septembra leta 1928 je začela delovati Radijska postaja Ljubljana, predhodnica Radia Ljubljana. Manj kot dva meseca kasneje, 28. oktobra 1928, so že imeli urejen radijski spored. Inženir Marij Osana je leta 1924 začel v Ljubljani s poskusnimi oddajami z lastnoročno izdelanim oddajnikom. Po večletnih poskusih in zapletenih meritvah s pomanjkljivo merilno opremo je Marij... Nadaljuj z branjem
