5. junija leta 1626 se je rodil ljubljanski mestni sodnik in župan Janez Krstnik Dolničar. Izhajal je iz šentjanškega predmestja na današnji Trubarjevi cesti, kjer je bil njegov oče usnjar in imel trgovino. Šolal se je na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, po očetovi smrti leta 1646 pa je odpotoval na Dunaj. Po zaposlitvi in dodatnem izobraževanju na Dunaju, se je novembra 1649 vrnil v Ljubljano in se poročil z Marijo Ano, hčer ljubljanskega župana Janeza Ludvika Schönlebna, s katero sta imela šest otrok.
Čez dve leti so ga kot sina ljubljanskega meščana sprejeli brezplačno, nadvse hitro pa se je tudi povzpel v hierarhiji mestne uprave. Leta 1651 je postal član mestnega zunanjega sveta, nato je postal nižji špitalski mojster in kmalu zatem še kot notranji svetnik član notranjega mestnega sveta. V vlogi višjega mestnega blagajnika je sodeloval pri sprejemu novega cesarja Leopolda I. leta 1660 in slavnost opisal v svoji kroniki, ki jo je pisal od sredine 17. stoletja. Vanjo je vpisoval tudi podatke o ljubljanskem dogajanju, to pisanje sta nadaljevala sin Janez Gregor in vnuk Jožef Anton. V mandatih 1663/64 in 1667/70 je opravljal funkcijo ljubljanskega mestnega sodnika.
Po odstopu svojega predhodnika je septembra 1672 prvič postal ljubljanski župan, županoval pa je še v letih 1673–1675, 1679–1681 in bil še leta 1692, štiri mesece pred smrtjo izvoljen. Po požaru leta 1660 je Janez Krstnik Dolničar pripomogel, da so začeli zidati cerkev sv. Florijana na Gornjem trgu in bil tudi nje prvi ključar. Leta 1665 je kupil hišo zraven ljubljanskega magistrata. Ta je ob koncu 19. stoletja prešla v mestno lastnino in je danes sestavni del mestne hiše.
Njegova sinova Janez Gregor in Janez Anton sta zaslužna, da je Ljubljana v začetku 18. stoletja dobila baročno prenovo z novo ljubljansko stolnico, semeniško knjižnico kot prvo javno znanstveno knjižnico na Kranjskem in bila med ustanovitelji znamenitih akademij (npr. Academia operosorum). Pod vplivom svaka Schönlebna je poskrbel za odlično izobrazbo obeh sinov doma v avstrijskih deželah kot v Italiji in tako posredno omogočil razvoj baročne umetnostne in kulturne dejavnosti v Ljubljani.
Leta 1688 je cesar Janezu Krstniku in sinovoma podelili plemiški naziv von Thalberg. Naslednje leto je s sinovoma postal član nove verske družbe Societas Unitorum, imenovane tudi Bratovščina sv. Dizme, kateri člani so smeli postati samo »poplemenitniki in doktorji«. Janez Krstnik Dolničar je umrl leta 1692, njegov pogreb pa so v sprevodu do stare stolnice sv. Nikolaja, kjer so ga položili poleg žene, pospremili številni ljubljanski meščani.
Dolničarjeva hiša na Mestnem trgu (FOTO: Wikipedia Commons)
