29. junija leta 1797 se je v zaselku Mala vas pri Dobrniču (občina Trebnje) na Dolenjskem rodil slovenski misijonar, škof, popotnik in slovničar Friderik Irenej Baraga.
Izobraževal se je v Ljubljani in na Dunaju, najbolj pa je znan po svojem delu v Severni Ameriki. Leta 1830 je prispel v ZDA misijonarit med Indijance. Takoj po prihodu se je začel učiti njihovega jezika. Njegova prva misijonska postojanka je bila Arbre Croche (Krivo drevo, danes Harbor Springs) ob Michiganskem jezeru, na ozemlju plemena Otava. Poleg Krivega drevesa je oskrboval še druge misijonske postojanke ob Michiganskem jezeru: Veliko reko (danes Grand Rapids), Bobrov otok in Manistik. Med Otavani je deloval do leta 1835, ko je bil poslan v La Pointe ob Gornjem jezeru, k plemenu Očipva.
1. novembra leta 1853 je bil posvečen v škofa v Cincinnatiju. Tako je postal prvi škof v škofiji Sault Sainte Marie v Michiganu, kasneje preimenovano v škofijo Marquette. Baraga je tudi dvakrat potoval nazaj v Evropo, da bi zbral nekaj denarja za svojo škofijo. Na enem od potovanj se je tudi srečal z avstrijskim cesarjem Francom Jožefom I., ki mu je kot nagrado izročil škofovski prstan in tudi križec z dragim kamenjem.
Leta 1865 ga je zadela kap, od takrat pa se mu je zdravje začelo naglo slabšati. Umrl je januarja 1868, star 70 let. V kripti stolnice Svetega Petra v mestu Marquette je tudi pokopan.
Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini knjigo Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev), kjer so med drugim Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas.
V Sloveniji je po Baragi v Ljubljani poimenovana ulica v naselju Bežigrad, v Kranju pa je trg poimenovan po njemu. Spoštovan je seveda tudi v ZDA, kjer ime Baraga nosi ime celotno okrožje v Michiganu, tudi občina v tem okrožju je poimenovana po njemu in tudi vasica Baraga obstaja v tej občini.
