30. junija leta 1939 je v Ljubljani umrl slovenski zdravnik in kirurg Franc Derganc. Derganc je bil znani ljubljanski kirurg v prvi polovici 20. stoletja. Strokovno znanje je pridobil na dunajski medicinski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v klinikah na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Od leta 1911 je kot primarij vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice, pobudnik izhajanja revije Zdravniški vestnik in tudi njen urednik. Zavzemal se je za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani, saj so morali študenti medicine v medvojnem obdobju po nekaj opravljenih letnikih, študij dokončati v Zagrebu ali v Beogradu.
Zdravnik Derganc je v Ljubljani ustanovil tudi zasebno bolnišnico z imenom Sanatorij Emona, ki je stavbo poimenoval po arheoloških ostankih antičnega mesta. V njej je opravljal kirurške posege, zdravljenje notranjih bolezni, delovala pa je tudi porodnišnica. Klasicistična rumeno bela palača je bila njegov dom, kjer je prebila s sedmimi otroki in z ženo Hedviko, ki je vodila sanatorij. V njem so pozneje delali tudi trije sinovi zdravniki. Svoj sloves je bolnica dosegla z zdravljenjem partizanskih borcev in slovenskih revolucionarjev. Prvega ranjenega partizana so sprejeli že julija leta 1941, v sanatoriju pa so se zdravili med drugim Vida Tomšič, Boris Ziherl, Aleš Bebler in drugi. Okupator je večkrat preiskoval identiteto ranjenih in izvajal ekshumacijo pokopanih.
Po vojni so prvi mestni zasebni sanatorij podržavili in ga namenili zdravljenju politične elite. Leta 1963 je stavbo dobilo Slovensko zdravniško društvo, danes pa je v njem zavarovalnica. Ljubljanski častni meščan Franc Derganc, ki je po zlomu noge zbolel za pljučnico in preminil na današnji dan leta 1939, je celo svoje življenje tudi literarno ustvarjal. V dijaških letih se je družil s pesnikoma Kettejem in Cankarjem, kasneje pa prosti čas posvečal tudi filozofiji.
Franc Derganc (FOTO: Wikipedia)
