30. junij

1810 – Rojen Stanko Vraz

Stanko Vraz, FOTO Wikipedia

30. junija leta 1810 se je v Cerovcu pri Ljutomeru rodil Stanko Vraz. Bil slovensko-hrvaški pesnik, pripovednik, zbiralec ljudskih pesmi, književni kritik, potopisec, prevajalec in pisec člankov o jeziku in narodnih običajih. Obenem je bil je eden od najpomembnejših pripadnikov Ilirskega gibanja. Sprva je pisal v slovenščini, vendar ni imel možnosti za objavljanje svojih literarnih prispevkov, zato je ostalo do leta 1852 njegovo literarno delo v rokopisih.

V svojem delu je združeval evropske literarne vplive in vplive ljudskega slovstva. Zgledoval se je tudi po Francetu Prešernu. Pisal je pesmi in prozo, prevajal iz evropske literature in zbiral ljudske pesmi. Leta 1837 se je odpravil na Hrvaško, kjer ga je sprejela ilirska družba. Od leta 1840 dalje je izdal tri pesniške zbirke v hrvaščini. Med 1838 in 1843 je nekaj časa tako uspešno širil ilirsko idejo med slovenskimi licejci in bogoslovci v Ljubljani in celo v Gorici, da je resno ogrožal rast slovenske literature na njenih klasičnih tleh. Zaradi tega so se vnemale med njim in Prešernom žive polemike v pismih.

Vraz se je s Prešernom srečeval in dopisoval od leta 1837 do leta 1847. Bila sta prijatelja. Stanko Vraz je zelo cenil Prešernovo pesniško delo in se je po njem zgledoval. Prešeren je nedvomno močno vplival na Vrazovo poezijo. 19. novembra 1838 je v pismu Prešernu naznanil svoj prestop k ilirski ideji. Prešeren je ilirizem v celoti zavračal in tudi ni imel razumevanja za Vrazove predloge. Čeprav se prijateljstvo med Prešernom in Vrazom ni razdrlo, sta zagovarjala vsak svoj pogled na razvoj slovenske književnosti in sodelovanje med slovanskimi narodi.

Vraz je v hrvaško literaturo vnesel mnogo svojega, mnogo slovenskega, a tudi slovenska književnost je prejela po njegovem posredovanju od ilircev novi pravopis in več idejnih in vsebinskih pobud. K sreči se je ohranil velik del Vrazovega slovenskega literarnega opusa, ki dokazuje, da je bil Vraz med letoma 1832 in 1837 poleg Prešerna najbolj razgledan, stremeč in delaven slovenski literat. Vraz je umrl maja 1851 v Zagrebu, star šele 40 let.

Po Vrazu so v naši prestolnici poimenovali trg, ulice v številnih slovenskih (Gornja Radgona, Ljutomer, Maribor, Ormož…) in hrvaških mestih so dobile imena po njemu. Zanimivo je, da ima svojo ulico še vedno tudi v Sarajevu.

Other events: