7. maja leta 1840 se je v mestu Votkinsk rodil ruski glasbenik, dirigent, pisatelj, pedagog in predvsem skladatelj poznega romantizma Peter Iljič Čajkovski. Proslavil se je s prvim klavirskim koncertom, Italijanskim capricciem, 4., 5. in 6. simfonijo, s fantazijama Uvertura 1812 (1880) in Romeo in Julija (1881) ter prvim godalnim kvartetom. Tudi mojstrovi baleti – Labodje jezero, Trnuljčica in Hrestač so že pred I. svetovno vojno postali klasika. Opernemu odru je Čajkovski namenil vrsto del – od Vojvode in Undine prek Opričnika, Kovača Vakule in Device Orleanske do Mazeppe, Čarodejke in Jolante. Znamenita je tudi Slovanska koračnica (1876).
Bil je prvi ruski skladatelj, ki je požel slavo tudi v državah zahodne Evrope in ZDA, kjer je pogosto nastopal. Eden teh nastopov je bil na otvoritvenem koncertu dvorane Carnegie Hall v New Yorku leta 1891. Svetovnega uspeha sta tako bila deležna Evgenij Onjegin in Pikova dama, ki sta nastala po Puškinovih knjižnih predlogah. Čajkovskega je počastil leta 1884 tudi cesar Aleksander III. in mu dodelil dosmrtno pokojnino.
Čajkovski je nenadno umrl leta 1893 v tedanji cesarski prestolnici St. Peterburgu. Star je bil šele 53 let. Pokopan je na pokopališču Tikhvin v samostanu Aleksandra Nevskega, skupaj z ostalimi pomembnimi ruskimi skladatelji Glinko, Musorskim in Rimski-Korsakovom.
