23. junija leta 1872 je v Ljubljani umrl založnik in tiskar Jožef Blaznik. Blazik se je rodil 7. februarja leta 1800 v Idriji. Blaznik se je tiskarske obrti izučil v Ljubljani in se nato 6 let izpopolnjeval v tujini (v Gradcu in Mainzu), ter se vrnil septembra 1824 v Ljubljano in se 29. julija 1828 zaposlil kot stavec v Retzerjevi tiskarni, ki jo je od 9. septembra 1829 vodil pod lastnim imenom.
Iz skromnih začetkov je s strokovnim znanjem vseh panog tiskarstva, podjetnostjo in varčnostjo razvil podjetje v najboljšo takratno tiskarno na Kranjskem. V naših krajih je edini tiskal v metelčici, prvi na Kranjskem v gajici (1840), natisnil je tudi Fredericu Baragi njegove knjige za Indijance v Ameriki. S 1. oktobrom 1847 je tiskarno izpopolnil z dobičkonosno litografijo, nabavil je stroj za hitritisk, 1. aprila 1851 pa je v Postojni ustanovil podružnico.
Med svoje naročnike je štel skoraj vse ljubljanske knjigarnarje. Za naročnike in za lastno založbo je tiskal nemške in slovenske tiske in z natisom najpomembnejših del tistega časa podpiral slovensko knjižno produkcijo. Med drugimi tiski so iz njegove tiskarne prišli : Kranjska čbelica, Prešernov Krst pri Savici in Poezije, Korytkove Şlovénşke péşmi, krajnskiga naróda (Korytkove pesmi so sicer bile natisnjene posthumno, saj je Korytko umrl le en teden preden so natisnili prve primerke njegovih pesmi), Linhartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Vodnikove Pesmi in Kuharske bukve, Bleiweisovo Slovensko berilo, Levstikove Pesmi, Cigaletov Deutch-slowenisches Wörterbuch…Izdajal je nemški poučno-leposlovni list Carniolia (s katerim je med drugim sodeloval tudi že omenjeni Emil Korytko) in tiskal slovenske časopise Kmetijske in rokodelske novice, Slovenski cerkveni časopis (Zgodnja Danica), Slovenija in Ljubljanski časnik.
Po njegovi smrti je prešla tiskarna v last »Blaznikovih dedičev«, sprva njegove hčere Aleksandrine. Bil je uspešen organizator sodelovanja med tiskarji, tako da je imel vsak svoj delokrog, in predsednik Društva za izobraževanje tiskarjev v Ljubljani.
