20. maja leta 1882 so Nemčija, Italija in Avstro-Ogrska ustanovile trojno zvezo. Trojna zveza je bila nadaljevanje t.i. dvojne zveze, ki sta jo tri leta prej sklenini Nemčija in Avstro-Ogrska. Pridružitev Italije tej zvezi je presenetila številne, saj sta bili prav Italija in Avstro-Ogrska glavni konkurentki za prevlado v srednji Evropi in na Jadranu.
Glavni razlog za pridružitev Italije zvezi je bil spor s sosednjo Francijo glede razdelitve kolonij v severni Afriki. Italija si je močno želela vzpostaviti svojo oblast v Tuniziji, ki pa jo je leta 1881 dobila Francija. Tako se je Italija odločila skleniti zavezništvo z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Države podpisnice sporazuma so ena drugi obljubile, da si bodo pomagale, če bo katerakoli od njih napadena s strani Francije. Nezaupanje med članicami trojne zveze pa je ostalo (predvsem med Italijo in Avstro-Ogrsko) in ob začetku I. svetovne vojne leta 1914 je Italija taktično ostala nevtralna. Leto dni kasneje, aprila 1915, se je Italija z Londonskim sporazumom odločila pristopiti k antanti, nato pa je mesec dni kasneje, maja 1915, napovedala vojno centralnim silam.