22. junija 1885 se je v Ljubljani rodil inženir, šahist, filozof in pisatelj Milan Vidmar. Družina Vidmar je močno zaznamovala Ljubljano in Slovenijo v 20. stoletju. Družina dežnikarjev očeta Josipa Vidmarja, ki so sprva stanovali na Mestnem trgu, je bila med večjimi meščanskimi družinami tistega časa, saj je imel tri hčere in štiri sinove. Med njimi so bili znani kulturnopolitičnih osebnosti Josip Vidmar mlajši, telovadec Stane Vidmar, knjigarnar Ciril Vidmar, plesna umetnica in pedagoginja Vidmar Metoda ter Milan Vidmar, ki se je rodil na današnji dan leta 1885. V Rožno dolino so se preselili leta 1930 v mogočno zidano in leseno stavbo v alpskem slogu, kjer je bila 11 let pozneje, 27. aprila 1941, ustanovljena Osvobodilna fronta. Nekaj 100 metrov naprej ob današnji vili Podrožnik pa je domoval znameniti elektrotehnik in prvi slovenski šahovski velemojster. Milan je bil zagotovo eden najbolj inteligentnih ljudi tistega časa, po študiju na Dunaju, kjer je doktoriral pri 25 letih, je sodeloval pri ustanovitvi Tehniške fakultete nove ljubljanske univerze, zaslužen pa je tudi za ohranitev celovitosti univerze. V vlogi rektorja je predlagal, naj se univerza poimenuje po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, sredi vojne vihre leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je Akademija znanosti in umetnosti dobila še pridevnik “slovenska”. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili Inštitut za elektriško gospodarstvo, ki nosi danes naslov Inštitut Milan Vidmar. Milan je bil v obdobju med vojnama največji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu.
Milan Vidmar (FOTO: Wikipedia)