24. aprila leta 1896 se je rodil general, minister, poslanec in predsednik Mestnega ljudskega odbora Ljubljana Jaka Avšič. Kot dijak je bil član Preporoda in zaradi tega izključen iz ljubljanske gimnazije. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran in prestopil na rusko stran. Tam se je pridružil enotam prostovoljcev južnoslovanskih narodov in sodeloval pri preboju solunske fronte leta 1918.
Po nedokončanem študiju prava je vstopil v jugoslovansko kraljevo vojsko in končal vojaško akademijo. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil s polkovniškem činom poveljnik konjeniškega polka v Subotici. Vodja jugoslovanske vojske (četniki) Draža Mihailović ga je imenoval za poveljnika Jugoslovanske vojske v domovini v Sloveniji, leta 1942 je prestopil k partizanom in postal član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Bil je namestnik komandanta Franca Rozmana – Staneta. Zavzemal se je, da bi se po končani vojni formirala lastna slovenska vojska, s šolanjem in poveljevanjem v slovenskem jeziku.
Po koncu vojne je vodil jugoslovansko vojaško misijo v Berlinu (1945–47), decembra 1947 prevzel mesto pooblaščenega ministra FLRJ na Dunaju, 1951 je postal minister za gozdarstvo v slovenski vladi, 1952–53 je bil ljudski poslanec in predsednik Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani. V letih 1946–53 je bil republiški poslanec, 1953–58 pa zvezni poslanec. Za svoje medvojno in povojno delovanje je prejel najvišja domača in tuja državna odlikovanja.
Jaka Avšič (FOTO: Wikipedia Commons)
