2. oktobra leta 1961 je v Ljubljani bila odprta Visoka šola za politične vede z enotnim študijskim programom političnih ved, ki je bila razdeljena na štiri katedre.
Leta 1960 so do septembra v Jugoslaviji poleg Univerze v Novem Sadu odprli petnajst novih fakultet, tri samostojne fakultetne oddelke, tri visoke šole in petintrideset višjih šol, novembra pa še Visoko šolo političnih ved v Beogradu. Po njenem zgledu so podobno šolo ustanovili tudi v Ljubljani. Visoka šola je nastala na pobudo Zveze komunistov Slovenije (ZKS) za visoko partijsko izobraževanje in usposabljanje političnih kadrov. V nasprotju s prostorskim razvojem univerze je lokacijo za Bežigradom povsem arbitrarno določil visok partijski funkcionar in minister za gradbeništvo Ivan Matija Maček.
Skupščina Ljudske republike Slovenije je 3. januarja 1961 na popoldanskem ločenem zasedanju sprejela zakon o ustanovitvi Visoke šole za politične vede v Ljubljani. Zbiranje prvih kadrov za šolo je opravil funkcionar ZKS Stane Dolanc, tako da so študenti prvih generacij prihajali iz političnih in državnih ustanov ter bili politično preverjeni. Na današnji dan 2. oktobra leta 1961 je bila odprta Visoka šola za politične vede z enotnim študijskim programom političnih ved, ki je bila razdeljena na štiri katedre: za filozofijo in sociologijo, ekonomijo, družbenopolitični sistem in za mednarodne odnose. Študijski program je bil narejen po zgledu švedske univerze v Uppsali in sloviti pariški Visoki šoli za upravne in politične vede.
Prvi direktor šole je bil dr. Heli Modic, sicer profesor na pravni in ekonomski fakulteti ter župan Ljubljane med letoma 1953 in 1954, ob ustanovitvi pa podpredsednik republiške skupščine; dejanski vodja šole je bil Stane Dolanc, ki je kasneje postal drugi direktor in jo vodil do leta 1967. Okoli 60 metrski stolpič nove šole, ki so ga podrli med letoma 2004 in 2006, je trideset let tudi služil za orientacijsko točko po ljubljanskem severnem primestju; »greš mimo štadiona in politične šole«, se je reklo.
Leta 1963 je bil prvič v Jugoslaviji na šoli zasnovan in uveden visokošolski študij novinarstva, 11 let kasneje pa dodan še študij Splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki se razvije v študij obramboslovja. Leta 1970 pa se priključi univerzi z imenom Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. S tem so povezani tudi začetki novega univerzitetnega Družboslovnega centra za Bežigradom, ki je predvideval ambiciozno gradnjo objektov še za VUŠ, Marksistični center pri CK ZKS, vojne komande mesta, samski dom, dom JNA, vojno gimnazijo, športi park, srednjo gradbeno šolo, Institut za sociologijo in filozofijo, Institut za ekonomske raziskave, Center za proučevanje odnosov z deželami v razvoju in Mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lasti. Ob tem so načrtovali kompleks nastanitvene kapacitete, gostinsko ponudbo, športno-rekreacijsko infrastrukturo, zdravstveno ambulanto, klubske prostore in parkirišča. Nazadnje se leta 1983 na Kardeljevo ploščad poleg Ekonomske fakultete in Visoke upravne šole vseli še Pedagoška akademija.
Stane Dolanc (FOTO: Wikipedia)
