11. septembra leta 1961 je v Ljubljani umrl slovenski in jugoslovanski politik, etnolog in antropolog Niko Zupanič. Star je bil 84 let.
Niko Županič velja za očeta slovenske etnografije, ustanovitelja Etnografskega muzeja v Ljubljani in študija etnologije na Univerze v Ljubljani. Po poreklu je izhajal iz Bele krajine, kamor so se njegovi predniki preselili v 16. stoletju. Na novomeški gimnaziji je prijateljeval s pesnikoma Otonom Župančičem in Dragotinom Kettejem. Študij na Dunaju mu je omogočil premožen oče, sprva pravo, nato pa je študiral zgodovino, prazgodovinsko arheologijo, geografijo, etnologijo in antropologijo. Leta 1903 je tudi doktoriral, naslednji dve leti pa se je izpopolnjeval na antropoloških inštitutih v Münchnu, Zürichu in Baslu. Leta 1908 je postal kustos v beograjskem Zgodovinsko-umetnostnem muzeju, leta 1914 pa v Etnografskem muzeju.
Niko Županič se je tudi politično udejstvoval. Na začetku prve balkanske vojne leta 1912 se je vrnil na Dunaj, kamor ga je poslal srbski premier Nikola Pašić. Osebno je zaslužen, da so decembra leta 1914 Srbi v Niško deklaracijo vnesli tudi odcepitev slovenskega naroda od avstro-ogrske monarhije. Istega leta je v Rimu sodeloval pri pripravah na ustanovitev jugoslovanskega odbora. Po njegovem naporu je jugoslovanski odbor sprejel manifest, ki je kritiziral takrat sprejeti Londonski pakt, v katerem je antanta Italiji med drugim obljubila Gorico, Trst in Istro. Odpotoval je tudi v ZDA, kjer je slovenske rojake navduševal za združitev avstro-ogrskih Slovanov v enotno državo. Tam je spoznal Mihajlo Pupina, ki je na njegovo prošnjo leta 1919 v času mirovne konference v Parizu posredoval pri ameriškem predsedniku Wilsonu in dosegel, da je Bled ostal v Kraljevini SHS.
Na podlagi vez in poznanstev je uspel, da je beograjska vlada leta 1921 ustanovila Etnografski inštitut v Ljubljani, danes Slovenski etnografski muzej, Županič pa je postal njegov prvi upravnik. Med letoma 1922 in 1923 je bil minister brez listnice v Pašićevi vladi. Dve leti kasneje je pričel izdajati prvo slovensko etnološko glasilo Etnolog, ki izhaja še danes. Leta 1939 je postal član Srbske kraljevske akademije znanosti in umetnosti, leta 1940 pa je dobil redno profesuro na ljubljanski univerzi in zasedel novoustanovljeno etnološko-etnografsko stolico. Med drugo svetovno vojno se je umaknil v rodno Belo krajino, po vojni pa je nadaljeval z znanstvenim in pedagoškim delom vse do upokojitve leta 1957. Slovenski politik in etnolog Niko Županič je preminil na današnji dan 1961 v Ljubljani.
Portret (delo Ivana Vavpotiča) Nika Županiča iz leta 1924 – FOTO: Wikipedia