29. decembra 1981 je v Zagrebu umrl hrvaški in jugoslovanski pisatelj, pesnik, novinar, politik, esejit, filozof in enciklopedist Miroslav Krleža. Star je bil 88 let. Pokopan je bil na zagrebškem pokopališču Mirogoj 4. januarja 1982, skupaj s svojo ženo Belo Krleža, ki je umrla osem mesecev prej. Krležo štejemo za enega največjih hrvaških in jugosovanskih pisateljev 20. stoletja.
Krleža je bil rojen 7. julija 1893 v Zagrebu v meščanski družini nižjega srednjega družbenega razreda (to obdobje je opisal v proznem delu »Djetinjstvo u Agramu« (1902–1903)). Agram je nemško ime za Zagreb. Po uspešno zaključeni gimnaziji, je šolanje nadaljeval v Pecsu v kadetski šoli v obdobju balkanskih vojn. Prebegnil je v Srbijo, kjer pa so ga oblasti poslale nazaj v Avstro-Ogrsko, saj so menile, da gre za vohuna. V času I. svetovne vojne je v okviru habsburške vojske služil na vzhodni fronti. Po koncu vojne in nastanku Kraljevine SHS se je pridružil na novonastali Komunistični partiji, ki pa je bila prepovedana konec leta 1920 z Obznano. Konec tridesetih je dočakal izoliran od vseh političnih struj ter prijateljev in se v času II. svetovne vojne ni priružil niti partizanom, niti kakšnem drugem gibanju. Odbil je tudi poziv vodij NOB-ja, da se pridruži predsedstvu AVNOJ-a in tudi pozivom politikov NDH, ki so mu ponudili več pozicij v kulturnih in pisateljskih društvih ter institucijah. Celo vojno je preživel v svojem rojstnem mestu ter dočakal osvoboditev maja 1945. Po vojni mu je koristilo predvojno prijateljstvo s Titom in v naslednjih 35 letih je zasedal več pomembnih pozicij, med drugim je bil podpredsednik in generalni sekretar Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter član Hrvaške in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi vodja jugoslovanskega leksikografskega zavoda, ki so ga po njegovi smrti preimenovali v Leksikografski zavod Miroslava Krleže.
Krležin stil pisanja lahko uvrstimo v obdobje modernizma in sociastičnega realizma. Dobitnik je več jugoslovanskih, hrvaških in mednarodnih književnih nagrad. Pisal je romane, poezijo, eseje, drame, pripovedke, potopise, novele, memoarje in dnevnike. Njegova najbolj znana dela so Gospoda Glembajevi (1929), Vrnitev Filipa Latinovicza (1932), V agoniji (1928), Leda (1932), Hrvaški Bog Mars (1922 – 47), Banket v Blitvi (1938 – 63), Na robu pameti (1938-54), Zastave (1969), Novele (1924 in 1937) in Balade Petrice Karampuha (1936 – prvič objavljeno prav v Ljubljani).
Krleža in predsednik Tito, FOTO: Wikipedia
