15. septembra leta 1917 so predstavniki liberalne in klerikalne stranke na pobudo ljubljanskega knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča podpisali ljubljansko izjavo. Prva svetovna vojna je bila prelomna za slovensko zgodovino, ki je vodila k nastanku jugoslovanske in kasneje slovenske države. Po smrti cesarja Franca Jožefa I. je novi cesar Karel leta…
4. septembra leta 1844 so v prilogi časopisa Kmetijske in rokodelske novice prvič imenovali Ljubljano za glavno mesto Slovenije. Ime Slovenija naj bi se sprva kot geografski nato pa kot političen pojem pojavil v 19. stoletju, čeprav ima večstoletno predzgodovino. Ime Slovenija izvira iz imena ljudstva Sloveni (Sklaveni), katerega preostanek…
Današnji dan je v zgodovini Ljubljane in Slovenije državniško obarvan. V pričakovanju konca prve svetovne vojne in razpada Avstro-Ogrske monarhije je bil v ljubljanski Mestni hiši 17. avgusta ustanovljen Narodni svet za slovenske dežele in Istro, znan tudi pod imenom Narodni svet za Slovenijo. Bila je vrhovna slovenska politična nadstrankarska…
8. decembra 1874 se je v Ljubljani rodil znameniti pedijater Ernst Moro, ki je z svojimi raziskavami rešil tisoče dojenčkov. Več o tem izjemni osebnosti pa v našem članku – Ljubljančan Ernst Moro, svetovno priznani pediater.
Prvega oktobra leta 1889 so v Ljubljani ustanovili prvo slovensko banko, Mestno hranilnico Ljubljansko. Bančništvo ima v Ljubljani izredno pestro in bogato zgodovino. Že plemiška rodbina Spanheim, ki je ustanovila Ljubljano, je imela v 13. stoletju v mestu ali pa na Ljubljanskem gradu lastno kovnico (lat. Leibac denari). Čeprav so…
29. septembra leta 1892 je potekala svečana otvoritev novega ljubljanskega deželnega gledališča. Danes v stavbi deluje Ljubljanska opera. Prve gledališke igre potujočih italijanskih in nemških igralcev so se odvijale na magistratu, deželni hiši in v zasebnih plemiških palačah. Gledališče so gojili tudi jezuiti, ki so na oder postavili tudi nekaj…
21. septembra leta 1707 je v Ljubljani in obenem današnji Sloveniji izšel prvi časopis. To je bil periodični časnik Wochentliche Ordinari Laybacher Zeitungen. Čeprav so v antičnem Rimu že poznali dnevne objave uradnih vladnih obvestil na kovinskih ploščah (lat. Acta diurna) je novinarstvo doživelo razcvet šele v novem veku. Evropski…
14. septembra leta 1840 je na svojo prvo vožnjo po Ljubljanici odšel sloviti parnik Nadvojvoda Janez. Vse do 20. stoletja je po Ljubljanici od Vrhnike do mesta potekel živahen čolnarski promet. Z izgradnjo prenovljene cestne povezave do Trsta konec 18. stoletja in železnico sredi 19. stoletja, pa je rečni prostor…
8. septembra leta 1393 je vojvoda Albrecht III. Habsburški (znan tudi pod nazivom Albrecht s čopom) naročil na pritožbo ljubljanskih meščanov deželnemu glavarju na Kranjskem, naj ne sodi meščanov pred plemiškim sodiščem. Ena izmed oblik mestne avtonomije Ljubljane je bila sodna avtonomija, ki ni bila podvržena plemiškim sodnim instancam. Razvoj…
26. avgusta leta 1663 je v Ljubljani umrl nemški in kranjski mizar, rezbar, kronist in župan Ludvik Schönleben. Star je bil 73 let. Po kratkem, zgolj enomesečnem vodenju ljubljanskega magistrata, je župana Franca Cirianija avgusta 1647 zamenjal meščan in podžupan Ludvik Schönleben, ki se je v uradnih dokumentih sicer podpisoval…
18. avgusta leta 1703 se je v Ljubljani rodil jezuit, astronom, misijonar, matematik in demograf Ferdinand Avguštin Hallerstein. Izjemen astronom svetovnega slovesa Ferdinand Avguštin pl. Hallerstein je po končanem ljubljanskem jezuitskem kolegiju nadaljeval študij matematike in astronomije v Gradcu in na Dunaju. Leta 1739 je kot jezuit prišel v Peking,…
14. julija leta 1795 je v Ljubljani umrl pesnik, pisatelj, zgodovinar, dramatik in šolnik Anton Tomaž Linhart. Star je bil le 38 let. Glavno mesto vojvodine Kranjske je imelo konec 18. stoletja okoli 14 tisoč prebivalcev z živahnim pristaniščem na Bregu, kjer je bilo med uradovalno nemščino in lokalno slovenščino…
Slovenščina 
English (UK)