- 28. novembra leta 1820 se je v pruskem mestu Barmen (danes del mesta Wuppertal) rodil nemški filozof, sociolog, podjetnik, politik, ekonomist, novinar in vojaški zgodovinar Friedrich Engels. Engels skupaj s Karlom Marxom velja za utemeljitelja historičnega materializma, znanstvenega socializma in sodobne teorije komunizma. Z Marxom sta sprva leta 1844 izdala knjigo Sveta družina, štiri leta... Nadaljuj z branjem
- 27. novembra leta 1865 se je v Svetem Gregorju pri Ribnici rodil slovenski politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek. V svoji dvajset let dolgi (1897-1917) politični karieri je bil poslanec v dunajskem parlamentu in kranjskem državnem zboru. Bil je član Slovenske ljudske stranke (SLS), čeprav ne vedno v isti liniji z... Nadaljuj z branjem
- 26. novembra leta 1942 se je v bosanskem mestu Bihać začelo I. zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije – AVNOJ-a (Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije), to je vrhovnega političnega in predstavniškega organa nastajajoče Jugoslavije. Do sprejema prve ustave se je AVNOJ sestal še dvakrat. Drugo in najpomembnejše zasedanje je bilo v Jajcu (29.11.1943) in tretje... Nadaljuj z branjem
- 25. novembra leta 1923 je v Rogaški Slatini umrl slovenski literarni vzgojitelj, pesnik, pripovednik, prevajalec, dramatik, pisatelj kritičnih in esejističnih spisov, satirik, mladinski pisatelj ter urednik Josip Stritar. Star je bil 87 let. Pokopan je na ljubljanskem pokopališču Navje. Stritar je v šestdesetih letih 19. stoletja Slovencem razkril umetniško vrednost Prešerna in obenem pomembno vplival... Nadaljuj z branjem
- 24. novembra leta 1929 je v Parizu umrl francoski zdravnik, fizik, novinar in predvsem državnik Georges Benjamin Clemenceau. Star je bil 88 let. Pokopan je v vasici Mouchamps v zahodni Franciji. Clemenceau je sprva študiral v Nantesu novinarstvo, nato pa še v Parizu medicino. Po koncu študija se je odpravil v ZDA, kjer se je... Nadaljuj z branjem
- Od leta 2005 v Sloveniji na 23. november praznujemo Maistrov dan. Praznujemo ga v spomin na dogodke ob koncu I. svetovne vojne, ko so se novonastale države po razpadu imperijev borile za meje. Nič drugače ni bilo na ozemljih držav, ki so nastale po kapitulaciji in razpadu Avstro-Ogrske. Tedanji mariborski mestni svet je razglasil priključitev... Nadaljuj z branjem
- Na današnji dan 21. novembra leta 1926 je v Zagrebu, stara šele 48 let, umrla slovenska pisateljica in borka za pravice žensk Zofka Kveder. Rodila se je 22. aprila 1878 v Ljubljani. Po delu v odvetniški pisarni v Ljubljani se je preselila v Trst, kjer je objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka. V Trstu je... Nadaljuj z branjem
- V letu 2018 obeležujemo 75. let prelomih dogodkov v Jugoslaviji med II. svetovno vojno, katerim se posvečamo tudi na našem portalu. Po »bitki na Neretvi« in »bitki na Sutjeski« je tokrat na vrsti »drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu«.
- 20. novembra leta 1945 se je v Nürnberški palači pravice začel prvi in najbolj znani izmed nürnberških procesov, sojenje vrhovnim voditeljem nacistične Nemčije za zločine storjene med II. svetovno vojno. Čeprav so Sovjeti sprva zahtevali, da se sojenje odvija v Berlinu, so kasneje zavezniki izbrali Nürnberg, saj je to bilo »rojstno mesto« nacistične stranke in... Nadaljuj z branjem
- 19. novembra leta 1885 se je končala bitka pri Slivnici (v današnji zahodni Bolgariji), v kateri so Bolgari premagali srbsko armado. Bitka je v zgodovinopisju dobila ime tudi bitka med kapitani in generali, saj je bila mlada bolgarska vojska sestavljena večinoma iz kapitanov in ostalih nižjih vojaških činov. Zmaga v bitki pri Slivnici je izjemnega... Nadaljuj z branjem
- 18. novembra leta 1991 je po trimesečnem obleganju v vzhodni Slavoniji padlo hrvaško mesto Vukovar. Po razglasitvi neodvisnosti Hrvaške, ki ji je srbska manjšina nasprotovala, so že poleti leta 1991 srbske paravojaške enote začele postavljati vojaške baze v vzhodni Slavoniji. Podpirale so jih oblasti v Beogradu na čelu s Slobodanom Miloševićem in JLA, v kateri... Nadaljuj z branjem
- 17. novembra leta 1796 je v Carskem selu pri Sankt Peterburgu umrla ruska cesarica Katarina II. Aleksejevna, bolj znana kot Katarina Velika. Stara je bila 67 let. Pokopana je v katedrali Petra in Pavla v St. Peterburgu. Na prestolu jo je nasledil njen sin Pavel, ki pa je državi vladal le pet let. Katarino Veliko... Nadaljuj z branjem
