- 18. junija leta 1461 je Ljubljana postala sedež škofije. Prvi ljubljanski škof je postal plemič in duhovnik Žiga Lamberg, ki je pripadal znameniti rodbini državnikov, politikov, vojakov in cerkvenih dostojanstvenikov. Med njegovimi predniki je bil tudi sloviti Lambergar, ki se je boril s Pegamom in slovel po mnogih zmagah na viteških turnirjih. Žiga Lamberg je... Nadaljuj z branjem
- 17. junija leta 1895 se je rodil skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Osterc. Ustvaril je 170 glasbenih del, ki segajo od orkestralnih do komornih, scensko glasbenih in vokalnih. Poleg Marija Kogoja, ki je ustvaril legendarne Črne maske, je bil Osterc največji slovenski predvojni glasbeni modernist in pripadnik avantgardne smeri v glasbi. Presenetljiva je tudi njegova... Nadaljuj z branjem
- 16. junija leta 1896 je v Ljubljani umrl češki ter slovenski skladatelj in pevec Anton Nedvĕd. Proti koncu 18. stoletja so v Ljubljani ustanovili Filharmonično družbo, ki je zrasla na temeljih prve ljubljanske filharmonije. Novo glasbeno društvo se je proslavilo s častnim članstvom nekaterih največjih evropskih skladateljev, od Haydna, Beethovna, Paganinija in Brahmsa. Leta 1794... Nadaljuj z branjem
- 15. junija se je rodil Herbard VIII. baron Turjaški. Bil eden največjih vojnih herojev Kranjske, član znamenite plemiške rodbine in zaščitnik slovenskega protestantizma. Kot mlad plemič se je šolal na Dunaju, na vojvodskem dvoru Kleve se je učil dvorjanskega vedenja in viteških veščin, hkrati pa se je navdušil na idejo protestantizma in cerkvene reforme. Po... Nadaljuj z branjem
- 12. junija 1869 je v Milanu umrl diplomat in egiptolog Vitez Anton plemeniti Lavrin. Vse od sredine 19. stoletja si je možno v Narodnem muzeju ogledati pravo egipčansko mumijo. Balzamirani ostanki egipčanskega svečenika niso bili najdeni v kakšnem slovenskem arheološkem najdišču, temveč je bilo to del podarjenega gradiva, ki jo je doniral vipavski pravnik Anton... Nadaljuj z branjem
- 10. junija leta 1955 so bile v Ljubljani odprte Križanke kot poletno gledališče. Križevniški samostan na Novem trgu razvnema z 900-letno zgodovino, neprecenljivimi umetnostnimi zakladi in edinstveno Plečnikovo ureditvijo. Območje Križank je bilo že v 11. stoletju del pridvornega posestva fevdalne družine Spanheim, ki je podelila Ljubljani tudi mestne pravice. V 12. stoletju so prvi... Nadaljuj z branjem
- 9. junija leta 1656 se je rodil prvi predsednik akademije operozov, duhovnik in pesnik Janez Krstnik Prešeren. Šolal se je na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, ki ga je končal kot najboljši učenec. Na dunajski univerzi je pridobil naziv magister in doktor svobodnih ved, izobraževanje pa je nadaljeval v Salzburgu, kjer je postal doktor teologije. Študiral je... Nadaljuj z branjem
- 8. junija leta 1859 se je rodil kipar Alojz Gangl. Svoje prve korake v kiparstvo je Gangl naredil v domači metliški rezbarnici, kjer so izdelovali lesene podobe za cerkve. V Gradcu je obiskoval obrtno šolo, na Dunaju pa je študiral na likovni akademiji. Po končanem študiju je v letih 1887–1889 izdelal bronasti spomenik pesniku, pedagogu... Nadaljuj z branjem
- 5. junija leta 1626 se je rodil ljubljanski mestni sodnik in župan Janez Krstnik Dolničar. Izhajal je iz šentjanškega predmestja na današnji Trubarjevi cesti, kjer je bil njegov oče usnjar in imel trgovino. Šolal se je na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, po očetovi smrti leta 1646 pa je odpotoval na Dunaj. Po zaposlitvi in dodatnem izobraževanju... Nadaljuj z branjem
- 4. junija leta 1907 se je rodil skladatelj, dirigent, prevajalec, potopisec in prvi upravnik Slovenske filharmonije Marjan Kozina. Marjan je poznal note, še preden je začel hoditi v šolo. Na ljubljanski univerzi je sočasno poleg filozofije in matematike študiral tudi klavir in violino na ljubljanskem konservatoriju, kasneje pa se je poglobil študiju glasbe na Dunaju... Nadaljuj z branjem
- 3. junija leta 1864 je ljubljanski mestni svet izdal poziv za vstop med prostovoljce za vojsko mehiškega cesarja Ferdinanda Maksimiljana Habsburškega. Tega leta je namreč izbruhnil upor v Mehiki, zato je njegov brat cesar Franc Jožef I. pomagal ohranjati prestol z vojaki prostovoljci iz avstrijskih dežel. Tako so ti prostovoljci, ki so morali biti kristjani,... Nadaljuj z branjem
- 2. junija 1955 sta Josip Broz Tito in Nikolaj Bulganin podpisala t.i. “Beograjsko deklaracijo”, ki je normalizirala odnose med Jugoslavijo (FLRJ) in Sovjetsko zvezo (ZSSR). Beograjsko deklaracijo zgodovinarji označujemo za enega največjih Titovih zunanjepolitičnih uspehov. Več pa si lahko preberete v našem članku Beograjska deklaracija, eden največjih Titovih političnih uspehov.
