29. avgusta leta 1526 je v bitki pri Mohaču osmanska vojska pod poveljstvom Sulejmana I. Veličastnega premagala madžarske čete kralja Ludvika II., ki je ob umiku utonil v reki. Osmanska vojske je štela približno 55.000 vojakov. Na drugi strani je vojska evropskih krščanskih sil, katero so poleg Madžarske sestavljale še Bavarska, Papeška država, kraljevine Poljska, Bohemija in Hrvaška ter Sveto rimsko cesarstvo štela med 25.000 in 30.000 vojakov.
Po bitki pri Mohaču so se zaključile t.i. madžarsko-osmanske vojne, ki so trajale polnih 160 let (1366–1526). Po »katastrofi pri Mohaču«, kot bitki pogosto rečejo Madžari, je Ogrska je razpadla na tri dele: eden je prišel pod turško oblast, v drugem je zavladal ogrski vladar Ivan Zapolja, tretji pa je prišel pod Habsburžane, ki so leta 1540 prevzeli še ogrski prestol. S tem ko je Madžarska bila razdeljena in so Habsburžani prevzeli ogrski prestol se je začela serija vojn na kopnem in morju med Habsburškim in Osmanskim cesarstvom, ki so trajale vse do konca 18. stoletja (1791).
Bitka pri Mohaču (Osmanska miniatura), FOTO Wikipedia
