17. avgusta leta 1919 je na ljudskem zborovanju v Beltincih jugoslovanska vojska oblast predala civilnemu upravitelju. Na ta dan tako praznujemo priključitev Prekmurja matičnemu narodu.
Vse od leta 2006 praznujemo v Republiki Sloveniji državni praznik Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. Ogrski Slovenci oziroma Slovenci onkraj reke Mure so skoraj 900 let dolgo spadali v okvir krone svetega Štefana, to je Ogrske države, imeli so lastno avtonomijo in upravno razdelitev ter tudi svoj razviti knjižni jezik. Po razpadu Avstro-Ogrske so se tudi njeni prebivalci razdelili po narodnostnem načelu novonastalih držav. Iz Ogrske so izšli Slovaki, Hrvati, Romuni in tudi Slovenci. Po določilih Pariške mirovne konference je Prekmurje, ne pa tudi Porabje, postalo sestavni del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 12. avgusta 1919 je Prekmurje zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. 17. avgusta tako praznujemo priključitev Prekmurja matičnemu narodu, ob njeni stoti obletnici pa je Mestna občina Ljubljana uredila Prekmurski trg ob križišču Poljanske in Rozmanove ulice ter Poljanskega nasipa. Ob robu trga pri izteku tribune je bila ob robu nove ploščadi postavljena likovna rešitev v obliki kamnitega spomenika polmetrskih slovanskih lončenin, katerih avtor je akademski kipar Zoran Srdić Janežič.
Zastava Kraljevine SHS/Jugoslavije (FOTO: Wikipedia)
