- 26. novembra leta 1942 se je v bosanskem mestu Bihać začelo I. zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije – AVNOJ-a (Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije), to je vrhovnega političnega in predstavniškega organa nastajajoče Jugoslavije. Do sprejema prve ustave se je AVNOJ sestal še dvakrat. Drugo in najpomembnejše zasedanje je bilo v Jajcu (29.11.1943) in tretje... Read More
- V letu 2018 obeležujemo 75. let prelomih dogodkov v Jugoslaviji med II. svetovno vojno, katerim se posvečamo tudi na našem portalu. Po »bitki na Neretvi« in »bitki na Sutjeski« je tokrat na vrsti »drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu«.
- 10. novembra leta 1975 sta v italijankem mestu Osimo zunanja ministra Italije Mariano Ramur in Jugoslavije Miloš Minić podpisala t.i. »Osimske sporazume« o ureditvi mejnih in gospodarskih vprašanj med državama. Z Osimskimi sporazumi je bila potrjena meja med Italijo in Jugoslavijo, ki je bila dogovorjena z Londonskim memorandumom leta 1954. Originalni tekst sporazuma je bil... Read More
- 5. oktobra leta 1954 so v Londonu predstavniki ZDA, Velike Britanije, Jugoslavije in Italije podpisali memorandum o Trstu in razdelitvi cone A in B Svobodnega tržaškega ozemlja. Ta je predvideval ukinitev Svobodnega tržaškega ozemlja, cono B in del cone A je dobila v upravo Jugoslavija, večji del cone A s Trstom pa je pripadel Italiji.... Read More
- 31. avgusta leta 1961 so se v Beogradu zbrali voditelji »neuvrščenih«. Sestanki I. konference »gibanja neuvrščenih« so se začeli naslednji dan in trajali vse do 6. septembra. Na konferenci je sodelovalo 25 predstavnikov držav in 40 protikolonialnih ter osvobodilnih gibanj iz Azije, Evrope, Afrike in Latinske Amerike. Po šestih dnevih so na konferenci sprejeli dokument... Read More
- 15. avgusta leta 1883 se je v slavonskem mestecu Vrpolje (danes Hrvaška, tedaj Avstro-Ogrska), rodil kipar, arhitekt, književnik, slikar in univerzitetni profesor Ivan Meštrović. Štejemo ga za enega največjih jugoslovanskih kiparjev v obdobju med obema svetovnima vojnama. Čeprav se je rodil v Slavoniji, je večino otroštva preživel v Dalmaciji. Študiral je na dunajski akademiji, kjer... Read More
- 6. avgusta leta 1942 so na ukaz poveljnika 11. armadnega zbora generala Maria Robottija v Sloveniji ustanovili Prostovoljno protikomunistično milico oz. MVAC (Milizia volontaria anticomunista). Sprva je štela 7000 mož, nastala pa je tako, da so reorganizirali vaške straže in Legijo smrti. Za enote MVAC-a se je uporabljal tudi izraz »bela Garda«, prevzet iz ruske... Read More
- 4. avgusta leta 1922 se je v Ljubljani rodil slovenski ekonomist, politik, pravnik in bivši partizan Janez Stanovnik. Bil je član predsedstva Socialistične republike Slovenije in zadnji predsednik predsedstva SR Slovenije. Od leta 2003 do 2013 je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Je nosilec Partizanske spomenice 1941 in več odlikovanj ter... Read More
- Letos obeležujemo 70 let od spora Tito – Stalin, znan tudi kot Informbirojevski spor. Ta dogodek je pomembno vplival na nadaljnji ekonomsko-ideološko-politični razvoj Jugoslavije in na zunanjo politiko, ki sta jo vodila Tito in Jugoslavija vse do razpada države leta 1991.
- 24. junija leta 1908 se je v Ljubljani rodil slikar Slavko Pengov. Štejemo ga za enega od največjih slovenskih in jugoslovanskih freskantov. Med 1926 in 1929 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med 1929 in 1931 pa študij nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Po osvoboditvi je od leta 1945 bil profesor na Akademiji... Read More
- 30. maja leta 1876 se je v mestecu Postira na otoku Brač na jadranski obali rodil hrvaški in jugoslovanski, antifašist ter udeleženec Narodnoosvobodilne vojne, pedagog, politik, pesnik, esejist, romanopisec in prevajalec Vladimir Nazor. Na Hrvaškem je po njemu poimenovana največja državna nagrada (nagrada Vladimir Nazor), ki se dodeljuje za najboljše umetniške dosežke na področju književnosti,... Read More
- 29. maja leta 1991 je Crvena zvezda iz Beograda osvojila Evropski pokal prvakov, predhodnika današnje UEFA Lige prvakov. Finale se je igralo na italijanskem štadionu San Nicola v Bariju, nasprotnik jugoslovanskih prvakov pa je bil francoski Olimpique iz Marseillea. Na štadionu je bilo preko 56.000 gledalcev, ki po regularnem delu in podaljških niso videli golov.... Read More
