14. januar

1966 – Umre Sergej Koroljov

Sovjetska poštna znamka iz leta 1969 z likom Koroljova, FOTO: Wikipedia

14. januarja 1966 je v Moskvi umrl sovjetski raketni inženir, konstruktor in vojaški poveljnik, Sergej Pavlovič Koroljov. Star je bil le 59 let. Pokopan je v Kremljskih zidinah v ruski prestolnici. Štejemo ga za očeta sovjetskega vesoljskega programa v času hladne vojne in v prvem obdobju vesoljske dirke med ZDA in Sovjetsko zvezo ter kot očeta praktične astronavtike.

Rodil se je 12. januarja leta 1907 v Žitomirju (tedanji Ruski imperij, danes Ukrajina). Sergejev očim Grigorij Mihajlovič Balanjin je bil elektroinženir in je pozitivno vplival na njegov razvoj in hobije, med katerimi je mladenič najbolj ljubil matematiko. Sergej je bil odličen učenec in se je vpisal na kijevski politehnični inštitut, kjer je preučeval aeronavtiko. Šolanje je nadaljeval v Moskvi, kjer mu je bil mentor Andrej Tupoljev, znameniti sovjetski dizajner letal. Po koncu II. svetovne vojne je dobil čin častnika Rdeče armade in je bil nameščen v Nemčiji, kjer so vsi zmagoslavni zavezniki poskušali odkriti čim več skrivnosti nemške vojne mašinerije, predvsem pa balističnih raket V-1 in V-2.  

Čeprav je uradno trdil, da najbolj zaupa kopenski armadi in tankovskim divizijam, je Stalin ukazal razvoj balističnega in nuklearnega orožja že leta 1946. Koroljov se je ukvarjal z raziskovanjem balističnih projektilov dolgega dosega. Po prihodu Nikite Hruščova na oblast v Sovjetski zvezi je država veliko vlagala v svoj vesoljski program, katerega je vodil prav Koroljov. Med drugim je zaslužen za pošiljanje v vesolje prvega umetnega satelita Sputnik I., kmalu zatem je v vesolje odletel še Sputnik II. z znamenito psičko Lajko. Po uspešni izstrelitvi Sputnika III. se je Koroljov začel ukvarjati z raziskovanjem Lune, proti njej pa poslal več umetnih satelitov, med katerimi je Luni III. uspelo slikati tudi »temno stran Lune«. Vrhunec Koroljovega dela je bil polet prvega človeka v vesolje, ko to leta 1961 postane Juri Gagarin. Dve leti kasneje je v vesolje poletela še prva ženska, Valentina Tereškova.

Zanimivo je, da so bili detajli o njegovem življenju ter raziskovanju predstavljeni javnosti šele po njegovi smrti. V času hladne vojne je raziskovanje vesolja bilo izredno prestižnega pomena. Oblasti niso želele razkriti več informacij o idejnem očetu sovjetskega vesoljskega programa, saj niso želeli, da bi Američani izvedeli, kdo je zaslužen za sovjetsko prednost v raziskovanju vesolja.

Sovjetska poštna znamka iz leta 1969 z likom Koroljova, FOTO: Wikipedia

Ostali dogodki: