30. junija leta 1889 so v Ljubljani postavili spomenik v čast pesniku, pisatelju in učitelju Valentinu Vodniku. Vodnikov trg in današnja osrednja ljubljanska tržnica sta nastala šele po velikonočnem potresu leta 1895, ko so porušili poškodovano štiri traktno klasicistično poslopje liceja. Tako je današnji trg bolj naključna posledica naravne nesreče kot namerne urbanistične politike, saj je še danes vidna zareza in slepe fasade na Mahrovi hiši, kjer imajo svoje prostore svetniški klubi mestnega sveta. Kljub temu pa območje trga sega daleč v ljubljansko srednjeveško zgodovino. Iz grajskega pobočja se je preko Krekovega trga proti Ljubljanici spuščalo srednjeveško mestno obzidje, vhod v mesto pa so zapirala Samostanska vrata. Ta so dobila ime po nekdanjem frančiškanskem samostanu, ki je stal na mestu Vodnikovega trga že v 13. stoletju. Pred cerkvijo je stalo tudi plemiško pokopališče, poleg njega pa nekdanje Šenklavško kopališče. V 18. stoletju so se frančiškani preselili v avguštinski samostan na Prešernov trg, poslopje je dobilo novo podobo, proti koncu 18. stoletja pa so podrli še srednjeveški zid in preselili pokopališče Sv. Krištofu (današnje Gospodarsko razstavišče). Nekdanji samostan je postal za nekaj časa bolnica, po predlogu Antona Tomaža Linharta pa je zgradbo zasedel novoustanovljena mesta šola, imenovan Ljubljanski licej, kjer je poučeval tudi slovenski narodni buditelj in pesnik Valentin Vodnik. V stavbi je delovala prva popolna ljubljanska univerza v času Ilirskih provinc, v njej so bili prvi deželni muzej in knjižnica, zametek današnje Narodne in univerzitetne knjižnice. 10 let po potresu so stavbo porušili in trg poimenovali po Valentinu Vodniku. Prav tam so na današnji dan leta 1889 pred vhodom v licej postavili prvi slovenski narodni kip Valentinu Vodniku, ki ga je iz brona izdelal kiparja Alojzij Gangl. Glede na današnjo orientacijo kipa so bili že predlogi, da bi ga obrnili proti odprtemu delu trga, kjer bi kip tudi poleg umetniških kvalitet, zaživel tudi z urbanističnega vidika.
Spomenik Valentina Vodnika (FOTO: Wikipedia)
